Sloveniji ni uspelo zbrati le 500 milijonov evrov, kolikor je sprva načrtovala, saj so vlagatelji pokupili za kar 1,1 milijarde evrov zakladnih menic. Grenak priokus pa je pustilo poročilo IMF, ki nam za letos napoveduje 6,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj.
Slovenija je včeraj na mednarodne finančne trge poslala nedvoumen in izredno pozitiven signal – vsaj med domačimi vlagatelji so njeni vrednostni papirji zaželeni. Optimizem se je hitro razširil tudi na mednarodne finančne trge, kjer so zahtevani donosi na slovensko obveznico RS66, ki zapade leta 2024, padli za skoraj pol odstotne točke, na 6,28 odstotka. A veselje bi bilo lahko kratko, saj je hkrati Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil precej mrko napoved za slovenske javne finance. Letošnji javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 6,9 odstotka BDP, kar je 1,8 odstotne točke nad napovedjo evropske komisije in visokih 2,7 odstotne točke nad pričakovanji državnega statističnega urada.
IMF grozi, Bratuškova miri
Slovenija naj bi spravila javnofinančni primanjkljaj pod maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP tako šele oddaljenega leta 2018 in ne leta 2014, kot je načrtovala vlada. Vendar je pri tem pomembno omeniti, da IMF ocenjuje le trenutne ekonomske politike in posledično ne upošteva ukrepov, ki jih vlada še pripravlja. Upamo lahko le, da bodo ukrepi vlade premierke Alenke Bratušek IMF prisilili, da si premisli. A zagotovila, da vlada noč in dan snuje ukrepe, ne bodo dovolj, vsi, tako mednarodne institucije kot trgi, pričakujejo konkretne odgovore. Bratuškova včeraj medtem ni želela izpostaviti posameznih ukrepov, saj naj bi jih celovito predstavila ob koncu meseca. Predsednica vlade se je raje odločila parlamentu obnoviti že poznani scenosled: država bo v prvi vrsti sanirala banke, sledila bo konsolidacija javnih financ in nato zagon gospodarske rasti. Izpostavila je tudi privatizacijo državnih podjetij in spremembo stečajne zakonodaje.
Dražba zakladnih menic več kot očitno uspešna
Že večkrat ponovljeno sporočilo, usmerjeno k vzpostavljanju zaupanja vlagateljev, je imelo vsaj pri nas želen učinek. Potem ko je ministrstvo za finance včeraj v posebni dražbi s skoraj 0,5-odstotnim popustom odkupilo za slabih 511 milijonov evrov zakladnih menic, ki zapadejo 6. junija, je pri večinoma domačih vlagateljih zbralo za kar 1,1 milijarde evrov svežega denarja. Dražba 18-mesečnih zakladnih menic (OZ2), ki je bila sprva načrtovana v obsegu 500 milijonov evrov, je bila več kot očitno uspešna, pa čeprav je morala država vlagateljem ponuditi 4,15-odstotni povprečni donos, kar je 0,15 odstotne točke več kot na enaki dražbi v decembru leta 2011.
Rezultati pregnali dvom
Če vemo, da je najava včerajšnje avkcije še pretekli teden privzdignila marsikatero obrv v finančnem svetu, ki je bil milo rečeno presenečen nad »tajmingom« ministrstva za finance, ima uspešna dražba še toliko večjo težo. Slovenija se je po reševanju Cipra hitro zapletla v vrtinec špekulacij, zaradi katerih je v zadnjih tednih na mednarodnih in tudi domačem finančnem trgu izgubila dobršno mero kredibilnosti. Kot posledico tega, lahko prav tako označimo porazno dražbo 6- in 12-mesečnih zakladnih menic s prejšnjega tedna. Od skupno 100 milijonov evrov ponujenih menic je država prodala le dobro polovico in to vsega sedmim vlagateljem, med katerimi sta bila daleč največji Abanka Vipa (26,5 milijona evrov) in NLB (20 milijonov evrov).
Gregorinčič: »Slovenija je očitno žrtvovala obrestno mero za večjo količino denarja,«
Po nič kaj spodbudnih signalih doma in v tujini je uspeh Slovenije na včerajšnji dražbi presenetil tudi Žigo Gregorinčiča, analitika iz Alte Invest, ki sicer meni, da se je ministrstvo za finance za večji del izdaje z vlagatelji predhodno dogovorilo. »Slovenija je očitno žrtvovala obrestno mero za večjo količino denarja,« je dražbo ocenil Gregorinčič. Kljub nekoliko višjim stroškom zadolževanja pa so bili na ministrstvu za finance z rezultati avkcije zelo zadovoljni. Slovenija je namreč s tem pridobila nekaj časa, saj je s pridobljenimi sredstvi pokrila letošnje potrebe za refinanciranje dolga, med drugim tudi za aprilsko plačilo dobrih 60 milijonov evrov obresti z naslova dolarske obveznice in poravnavo dolga ob zapadlosti zakladne menice OZ1 v juniju (okoli 396 milijonov evrov). »Zdaj je vse v rokah vlade,« je dejal Gregorinčič. Čeprav je mogoče iz zadnje dražbe potegniti veliko pozitivnih zaključkov, ti še niso dovolj konkretni, da bi lahko dejali: »Rešeni smo.« Pred tem bo treba pokazati, da napredujemo z domačo nalogo in da izvajamo vse potrebne ukrepe za sanacijo bančnega sistema, uravnoteženje javnih financ in zagon gospodarske rasti. Šele tedaj bomo lahko tujim vlagateljem prodali desetletno obveznico in to po ugodni obrestni meri ter dokončno lažje zadihali.
Države PIIGS manj tvegane od Slovenije?
Čeprav je večini Slovencev po uspešni dražbi zakladnih menic upravičeno odleglo, je bila cena zadolževanja precej višja kot v državah, s katerimi se na finančnih trgih radi primerjamo. Portugalska je morala v marcu za 1,2 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic vlagateljem zagotoviti 1,5-odstotni donos. Včeraj pa je 1,5 milijarde evrov 12-mesečnih zakladnih menic izdala po 1,4-odstotni obrestni meri. Španija je aprila izdala letne zakladne menice po 1,23-odstotni obrestni meri, Italija pa denimo po 1,28-odstotni. Za 12-mesečne zakladne menice je morala Slovenija na zadnji dražbi ponuditi triodstotni donos.
