Pred Slovenijo je težko obdobje, ki ga bo zaznamovala predvsem sanacija bank, v katerih naj bi bilo med 20 in 25 odstotki slabih terjatev. V Evropi se med tem kažejo čedalje močnejši znaki okrevanja.
Izza oblakov krize se iz različnih spektrov gospodarstev EU kažejo žarki okrevanja, ki bodo po mnenju Marca Vallija, prvega ekonomista italijanske finančne skupine Unicredit, v prihodnjem letu le še močnejši. Pred Slovenijo sta medtem vsaj še dve gospodarsko izredno težki leti, ki ju bo definirala sanacija bank, od katere je odvisno, ali bomo svojo pot nadaljevali na lastnih nogah ali z opornico iz Evrope.
Če se v srednji in vzhodni Evropi obseg slabih terjatev v bankah krči, v Sloveniji še vedno raste – samo letos se je povečal s 14 na 18 odstotkov (7,8 milijarde evrov). A nekateri strokovnjaki ob tem menijo, da so podatki še vedno podcenjeni. Stefan Vavti, predsednik uprave banke Unicredit Slovenija, je na Unicreditovih finančnih dnevih včeraj ocenil, da bi obremenitveni testi in pregled premoženja bank lahko pokazali delež slabih terjatev med 20 in 25 odstotki bilančne vsote bank, s čimer bi se uvrstili v druščino Ukrajine in Hrvaške. Izraženo v evrih bi to pomenilo od 9 do 11,2 milijarde evrov slabih terjatev. Kljub temu Vavti meni, da Slovenija z nekoliko sreče mednarodne finančne pomoči ne bo potrebovala.
A čudežnega okrevanja ni pričakovati. »Ni tako enostavno, sanacija bank ne bo avtomatično pomenila gospodarske rasti,« je opozoril Vavti in pokritiziral nekatere vladne ukrepe: »Potencialnimi vlagatelji iz Nemčije so mi dejali, da je slovenska birokracija prepočasna, davki pa previsoki.« Slovenijo tako marsikateri vlagatelj zaobide in poišče bolj primerno državo za vlaganja. Ravno potencialna rast vlaganj v Evropi pa je eden glavnih razlogov za Vallijev optimizem. Čeprav so stopnje vlaganj velikih nemških in francoskih korporacij na najnižjih ravneh v zadnjih letih, pa okrepljene zasedenosti proizvodnih zmogljivosti, rastoči dobički in večja produktivnost napovedujejo obrise začetka novega investicijskega cikla. Pri tem bi lahko v prihodnjem letu izdatneje pomagale evropske banke. Valli namreč meni, da bo Evropska centralna banka (ECB) v letu 2014 bankam znova ponudila poceni dolgoročna posojila (LTRO). »Tretji LTRO bo drugačen, ECB naj bi bankam posodila denar le pod pogojem, da ga bodo te namenile gospodarstvu,« je pojasnil Valli, ki na današnjem zasedanju sveta ECB ne pričakuje znižanja ključne obrestne mere.
O politikah ECB, zlasti valutni, je v zadnjem času veliko govora, saj naj bi imela zaradi krepkega evra težave izvozno naravnana podjetja območja evra. Valli ima drugačno mnenje. Pogled na valutni par evro in ameriški dolar sicer res kaže krepko rast vrednosti evra, vendar je ta posledica močnega padca vrednosti dolarja. Primerjava evra s košarico valut, ki se najbolj pogosto pojavljajo v trgovanju evropskih podjetij, pa odkrije, da je bila rast evra v zadnjih 18 mesecih zgolj zmerna. Valli prav tako zavrača vse glasnejše strahove pred deflacijo in nizko inflacijo celo pozdravlja. Nizka inflacija pomeni namreč višji razpoložljivi dohodek za prebivalstvo in večjo konkurenčnost perifernih gospodarstev območja evra, v katerih prihaja do notranje devalvacije. V območju evra je bila letna inflacija oktobra tako le še 0,7-odstotna, v Sloveniji pa so se cene življenjskih potrebščin po končnih podatkih državnega statističnega urada zvišale za 1,4 odstotka.
