Nezadovoljstvo evropskih politikov s trojko raste, nekateri kličejo celo po njeni razpustitvi. Vprašanje je, ali bi se člani trojke ob vse večjih notranjih nesoglasjih sploh upirali temu scenariju.
Čeprav trojki v zadnjih tednih sivijo lasje zaradi grškega neizpolnjevanja programskih zahtev, po katerih bi moralo s polnim zaletom potekati odpuščanje 25.000 javnih uslužbencev, je v svoji kratki preteklosti, polni notranjih konfliktov, večkrat dokazala, da je moštveni duh v ekipi evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zgrajen na izredno trhlih temeljih.
Irska zadnje jabolko spora
Nazadnje se je zataknilo pri Irski, ki naj bi čez dober mesec dni kot prva evropska država uspešno izšla iz programa mednarodne finančne pomoči. Ponovni samostojni nastop na finančnih trgih je razlog za veselje in krepitev vere v bolj svetlo gospodarsko prihodnost tako na Irskem kot tudi v preostalih zadolženih državah območja evra. Vendar do uspešnega zaključka programa pomoči očitno ne bo prišlo brez nesoglasij in prerekanj v trojki.
Če je evropska komisija prepričana, da lahko Irska končno pretrga vez do trojke, saj se zahtevani donosi na njene 10-letne obveznice že nekaj časa gibljejo okoli 3,5 odstotka, sta IMF in ECB drugačnega mnenja. Finančni instituciji namreč nista povsem prepričani, da lahko Irska preizkusi finančne trge brez podpore trojke, zato želita bolj postopen izstop iz programa pomoči. Dublinu želita omogočiti enoletno 10 milijard evrov vredno zasilno posojilno linijo, ki jo lahko Irska koristi v primeru, ko bi bilo sposojanje denarja na finančnih trgih predrago. IMF in ECB si želita s tem na neki način zaščititi hrbet, saj bo Irska še vrsto let odplačevala 85 milijard evrov posojil, katerih poroki so evropske države. A za kreditno linijo potrebujeta soglasje Nemčije, ki pa trenutno nima vlade in je še lep čas tudi ne bo imela.
ESM kot naslednik trojke
Zadnje nesoglasje znotraj trojke zdaleč ni edino ali najbolj razvpito. Letošnje priznanje IMF, da je trojka pri reševanju zadolženih držav naredila več napak, je sprožilo ogorčen odziv evropske komisije in jasno pokazalo, da odnosi v trojki niso bili vedno najboljši. Za zaprtimi vrati naj bi se kresala mnenja že pri prvem paketu pomoči Grčiji, v katerem je IMF vztrajal pri bolj korenitih strukturnih reformah in takojšnem odpisu dolga. Tudi kasneje sta si IMF in komisija večkrat skočila v lase med premlevanjem vseh nadaljnjih paketov pomoči, tako na Irskem kot na Portugalskem in nazadnje na Cipru, kjer so nesoglasja dosegla vrhunec.
Resnici na ljubo, priznanje IMF ni bilo tako velik šok za javnost, saj je težko premostljive razlike v mišljenju že pred slabim letom dni nakazal javni prepir med prvo damo IMF Christine Lagarde in nekdanjim šefom evroskupine Jean-Claudom Junckerjem, ki se nista mogla strinjati, kako hitro bi morala Grčija znižati stopnjo javnega dolga. Nov javni spektakel nesoglasij je letos povzročil paket pomoči Cipru, ki je bil zaradi sodelovanja varčevalcev in vlagateljev pri reševanju bank nekaj povsem novega. Prinesel je še več ostrih besed, zaradi česar je eden od evropskih uradnikov dejal: »Model trojke je postal disfunkcionalen.« Pritrdili so mu mnogi evropski veljaki.
Med njimi tudi prvi mož sklada ESM Klaus Regling, ki se sprašuje o smiselnosti vpletenosti IMF v prihodnje pakete pomoči v območju evra, in podpredsednica evropske komisije Viviane Reding. Ta se je že julija zavzela za razpustitev trojke, medtem ko evropski parlament vse glasneje zahteva večjo odgovornost trojke za njena dejanja. Nekatere člane evropskega parlamenta so posebno ujezile gospodarske napovedi trojke, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi za reševanje Grčije. Trojka je denimo na začetku krize napovedovala, da se bo gospodarstvo Grčije od leta 2009 do konca 2013 skrčilo za 3,5 odstotka – danes vemo, da se bo za več kot 22 odstotkov. Hkrati so napovedovali, da bo najvišja brezposelnost v Grčiji dosegla komaj 15 odstotkov – danes vemo, da je presegla 27 odstotkov. »To je tako, kot bi poslušali predstavnike za medije Alice v čudežni deželi,« je bil besen Derk Jan Eppink, belgijski politik v evropskem parlamentu.
Tudi zato je trojka, ki ponuja pomoč obubožanim državam in zahteva v zameno izvajanje programa ukrepov, ob katerih se iste države vsaj kratkoročno še globlje potopijo v lastne probleme, po mnenju mnogih preživela svojo uporabnost v območju evra in EU. V prihodnje bi jo lahko nadomestil denimo ESM.
