Navkljub skromni rasti v zadnjih dveh tednih je indeks S&P500 na zadnji dan meseca marca s skokom nad 1.565,15 indeksnih točk presegel zgodovinski vrh iz oktobra leta 2007. Močna rast ameriških indeksov, ki jih je višje gnala monetarna politika FEDa, je presenetila analitike.
Ameriški delniški indeksi v zadnjih dveh tednih niso beležili močnejših premikov. Osrednji borzni indeks Dow Jones 30 je pridobil 0,65 odstotka in trgovanje zaključil pri 14.606 indeksnih točkah. Z 0,08 odstotno rastjo se je komaj opazno premaknil delniški indeks S&P500. Trgovanje je zaključil pri 1.559 indeksnih točkah. Najslabše se je tokrat odrezal tehnološki sektor. Tehnološki indeks Nasdaq100 je v dveh tednih pridelal 0,4 odstotno izgubo in se spustil na 2.794 indeksnih točk.
Cenejše žlahtne kovine in nafta
V enakem obdobju je opazneje padla cena zlata. Za unčo je bilo potrebno konec tedna odšteti 3,9 odstotka manj kot pred dvema tednoma, oziroma dobrih 1.550 ameriških dolarjev. 7,8 odstotni padec je zabeležilo srebro. Unča je bila konec tedna vredna zgolj slabih 27 ameriških dolarjev. Precej volatilno trgovanje se je odvijalo na trgih energentov. Potem, ko so še v začetku preteklega tedna kupci zahodno teksaške nafte za 159-litrski sodček odštevali dobrih 97 ameriških dolarjev, oziroma 5,5 odstotkov več kot pred štirinajstimi dnevi, je cena nato v sredo močno padla in nadaljevala s padanjem do konca tedna. V četrtek in petek so kupci za sodček odšteli zgolj dobrih 92 ameriških dolarjev.
Indekse znova višje pognal FED
Navkljub skromni rasti v zadnjih dveh tednih je indeks S&P500 na zadnji dan meseca marca s skokom nad 1.565,15 indeksnih točk presegel zgodovinski vrh iz oktobra leta 2007. Močna rast ameriških indeksov, ki jih je višje gnala monetarna politika FEDa, je presenetila analitike. Zaradi relativno hitre rasti, indeks S&P500 je v prvem četrtletju letošnjega leta dosegal kar 10 odstotno rast, analitiki niso imeli dovolj časa za ponovne ocene možne rasti cen delnic. Rezultat počasnega prilagajanja svojih ocen je, da je indeks S&P500 v tem trenutku zgolj 5 odstotkov stran od povprečne ciljne cene, ki jo pričakujejo analitiki. Tako blizu povprečni ciljni vrednosti ni bil indeks v zadnjih sedmih letih. Povprečna dolgoletna razlika med dejansko in analitsko ciljno oceno se giblje okoli 14 odstotkov. Čas bo povedal, ali je trenutna visoka vrednost indeksa, ki se nahaja izredno blizu ocenam oziroma pričakovanjem analitikov upravičena in analitiki prepočasi opravljajo svoje delo, ali pa je trg napihnjen in nas čaka opaznejša korekcija, ki bo razmerje med dejansko in pričakovano vrednostjo vrnila na običajno povprečno razmerje.
Prvi nekoliko zamegljen odgovor je morda v preteklem tednu že podal ameriški FED, oziroma njegova clevelandska predstavnica Sandra Pianalto, ki je nakazala, da je trenutni obseg stimuliranja gospodarstva s strani FEDa morda nekoliko premočno. Podobne govorice je sprožil nato tudi atlantski FED, vendar oprijemljivejših informacij v tem trenutku še ni.
