»Rudniki zlata letos naredili v povprečju 20-odstotno donosnost«

DZUBOX, Miha Mihalj, upravljavec ALTA GOLD

Članek slika

Zlato je v letu 2013 zabeležilo najslabše leto v več kot 30 letih. Njegova vrednost v dolarjih se je v enem letu znižala za približno četrtino. Zlato je tako prvič v tem tisočletju sklenilo leto z izgubo.

Veliko strokovnjakov je ob koncu leta napovedovalo, da bo cena zlata padala tudi v letu 2014. Začetek leta pa je pokazal, da so se analitiki vsaj glede na prvih 7 tednov letošnjega leta, krepko motili. Vrednost zlata je v začetku leta zrasla za približno 10 odstotkov in presenetila skoraj vse. Rast je bila najbolj intenzivna v zadnjih dveh letih, vse od takrat, ko je cena dosegla rekordnih 1.900 dolarjev za unčo zlata.

Tako smo se odločili za intervju z upravljavcem delniškega vzajemnega sklada ALTA GOLD, ki sredstva vlagateljev investira v delnice izdajateljev, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami.

Kaj menite o padcu cene zlata v letu 2013 ter nepričakovani rasti v začetku leta 2014? Kaj je bilo odgovorno za tako volatilnost?

Cena zlata je padla predvsem zaradi razprodaje zlata iz ETF skladov, ki imajo v svojem portfelju fizično zlato. Drugi dejavnik, ki je spremenil sentiment za žlahtne kovine je bila neprestana špekulacija o »taperingu« s strani ameriške centralne banke (zmanjšanja nakupov državnih in hipotekarnih obveznic ter s tem zmanjšanje količine denarja v obtoku), ki se je proti koncu leta 2013 tudi uresničila (zmanjšanje nakupov obveznic za 10 milijard dolarjev). Nekaj je tudi prispeval skorajšnji bankrot Cipra, saj je Evropska centralna banka (ECB) zahtevala od Cipra prodajo svojih zlatih rezerv. In večji strah je predstavljala tudi špekulacija na trgu, da bi zahtevo ECB-ja o prodaji zlatih rezerv in s tem okrepitvi javnofinančne slike, dobile tudi periferne države oziroma države, ki so močno zadolžene (Španija, Portugalska in Italija). Omenjene države imajo namreč velike rezerve zlata in bi lahko konkretno vplivale na trgu in ceni zlata.

Zlato je z izjemo lanskega leta neprekinjeno raslo 12 let. Menite, da se lahko ta rast nadaljuje tudi v prihodnje?

Razprodaja zlata iz strani ETF-ov se bo tudi v 2014 nadaljevala, kar pomeni, da se bo investicijsko povpraševanje v veliki meri umaknilo le nakupi centralnih bank bodo deloma ublažile večje razprodaje. In ti nakupi centralnih bank z namenom diverzifikacije deviznih rezerv se pospešeno nadaljujejo. Večje nakupi v zadnjem času izvaja Kitajska, ki postaja največja uvoznica zlata, še nedavno je to veljalo za Indijo. V 2014 ne bo zaznati pretirane inflacije in negotovosti, ki bi ceno zlata korenito dvignilo nad trenutne nivoje. Edino obdobje nizkih obrestnih mer ostaja pozitivni dejavnik za rast cene zlata. Treba s je zavedati, da je svetovno gospodarstvo na poti okrevanja in da v takih razmerah postane zlato kot naložbeni razred neprivlačno. V obzir je treba vzeti, da se je cena zlata pri 1.200 dolarjih za unčo že dotaknila povprečnih proizvodnih stroškov vsaj pri nekaterih rudnikih zlata, kar pomeni, da nekateri rudniki, ki imajo visoke stroške izkope delajo izgube in se bodo zapirali. Na udaru so tudi načrtovani novi projekti rudnikov zlata. Zato rudnike zlata čaka prilagoditev načrtov na nižje cene zlata in s tem večji odpisi ter preložitev projektov, ki so šele v fazi pridobivanja zlata, na naslednja leta, saj ti projekti povzročajo precej višje stroške izkopa. Z zmanjšanjem ponudbe bi se tako trg zlata lahko kmalu uravnotežil in bi lahko bil začetek nove rasti cene zlata.

Peter Schiff je pred kratkim napovedal, da bo cena zlata v letošnjem letu 'eksplodirala', ni pa znal povedati, kaj bi lahko bil katalizator, ki bi povzročil to eksplozivno rast. Kaj menite vi? Kako bi to vplivalo na ceno delnic podjetij, ki jih imate v portfelju sklada?

Nismo mnenja, da bo cena zlata letos eksplodirala, saj se znajo hitro najti večji prodajalci, ki bodo potiskali ceno navzdol. V primeru pozitivnega trenda rasti cene zlata pričakujemo, da bodo cene delnic podjetij v portfelju sklada rastle hitreje kot sama cena zlata, saj je v zadnjih 3 letih veljal velik razkorak med ceno zlata in vrednostjo delnic zlatih rudnikov.

Sredstva vlagateljev investirate predvsem v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ter predelavo žlahtnih kovin. V preteklih letih je cena teh delnic precej zaostajala za ceno zlata. Ali to še drži? Če ja, kaj to pomeni za prihodnji potencial rasti teh delnic? Ali je trenutek primeren za nakup enot sklada?

Drži. Še vedno velja razkorak med ceno zlata in vrednostjo delnic zlatih rudnikov, kot smo že omenili ta razkorak je prisoten že zadnja tri leta. Običajno je ta razkorak trajal krajše časovno obdobje in trenutno velja, da bi se morala vrednost podjetij močno zvišati, da bi se to zaostajanje izničilo. Na podlagi strategije Alte nismo ravno optimisti za ceno zlata do konca leta 2014, saj napovedujemo nižjo ceno kot sedaj. Ostaja samo vprašanje kaj se bo dogajalo s panogo zlatih rudnikov. Če bo prišlo do vala prevzemov v panogi – trenutno se večjim rudnikov zlata ne splača razvijati rudnikov v nastajanju zaradi visokih stroškov, ampak prevzemati manjša podjetja, ki že kopljejo zlato in imajo bolj dolgoročne rezerve zlata, bi lahko rekli, da se lahko letošnja evforija zlatih rudnikov še lahko v manjšem tempu nadaljuje. Vendar je treba opozoriti, da so rudniki zlata letos v manj kot dveh mesecih naredili v povprečju 20-odstotno donosnost in da smo lahko hitro priča kakšni korekciji.

Za katere vlagatelje je primeren sklad ALTA GOLD? Kako visok delež portfelja naj ima vlagatelj investiranega v vzajemni sklad s tovrstno naložbeno politiko?

Sklad je primeren predvsem za dolgoročne vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti visoko tveganje. Priporočamo izpostavljenost le do 5 odstotkov celotnega portfelja vlagatelja.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Rusija: »Vrednotenja so privlačna, a treba počakati na umiritev razmer«

03.04.2014

J. Jaki