Hrvaška je hitro spoznala, da nadaljnje zadolževanje ob skoraj 200 milijardah kun javnega dolga ne bo dolgo vzdržno, zato je pohitela s privatizacijo največjih državnih podjetij. Slovenija je na drugi strani precej manj odzivna in bo morala bržkone prodajati s popustom.
Medtem ko smo se o privatizaciji velikih državnih podjetij v Sloveniji začeli resno pogovarjati šele med alarmantnim praznjenjem državnega proračuna, zaradi česar lahko že zdaj objokujemo kopico zamujenih priložnosti in s tem nižje potencialne prihodke od prodaj, so bile vlade v preostalih balkanskih državah precej bolj učinkovite, tudi na Hrvaškem. Nekatera največja podjetja, kot sta denimo Hrvaški Telekom in ladjedelnica Uljanik, so že dlje časa v večinski zasebni lasti, za druga pa Zagreb od konca aprila, ko je vlada sprejela strategijo upravljanja državnega premoženja, intenzivno išče kupce.
Obsežne prodaje državnega premoženja na Hrvaškem
V hrvaškem proračunu za letos je od prodaje državnega premoženja predvidenih 2,5 milijarde kun prihodkov (okoli 330 milijonov evrov), in to brez prodaje avtocest in turističnih društev. A ta znesek bi lahko Zagrebu uspelo celo preseči, v Državnem uradu za upravljanje državnega premoženja (DUUDI) namreč pričakujejo samo od prodaje zavarovalnice Croatia Osiguranje (CO) in Hrvaške poštne banke (HPB) okoli dve milijardi kun prihodkov, medtem ko je vlada ob koncu julija sprejela že tudi odločitev, da bo za 1,3 milijarde kun prodala 75-odstotni delež v HŽ Cargo, hčerinski družbi Hrvaških železnic (HŽ), ki se ukvarja s tovornim prometom. Kupec je največja romunska zasebna železniška skupina in ena največjih v jugovzhodni Evropi, Grup Feroviar Roman. Vendar so viri blizu DUUDI opozorili, da se lahko pri prodaji še marsikaj zalomi, dogovor namreč še ni podpisan, kaj šele da bi bila nakazana kupnina.
Večji del pozornosti je tako usmerjen na prodaji največje hrvaške zavarovalnice CO, HPB, in nacionalnega letalskega prevoznika Croatia Airlines, do katerih naj bi prišlo še pred koncem letošnjega leta.
Prodaja večinskega deleža državnih zavarovalnic
Ravno v tem trenutku zbira Hrvaška nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža v državne zavarovalnice, kjer ima prek različnih institucij v lasti 80,2-odstotni delež. Potencialni vlagatelji imajo čas do 20. septembra, Zagreb pa bo prisluhnil vsem ponudbam, v katerih bo obdržal 25-odstotni delež in eno delnico ter največ 30-odstotni delež. Trenutno naj bi bilo kar nekaj kandidatov za nakup CO. Med njimi slovenska Zavarovalnica Triglav, poljska PZU, avstrijski Grawe in Vienna Insurance Group ter italijanska Generali ter tudi hrvaška Adris Grupa, banka EBRD in mednarodna finančna korporacija IFC ter zasebni sklad Ana Capital. Kupec naj bi moral za nekaj več kot polovični delež CO odšteti med 100 in 150 milijoni evrov.
Nekoliko nižjo vsoto naj bi Hrvaška iztržila od prodaje HPB, ki je v prvem letošnjem polletju povečala tako kreditni portfelj (2,5 odstotka) kot tudi bazo depozitov (4,7 odstotka) in je hkrati ustvarila skoraj 62 milijonov kun čistega dobička (okoli 8,2 milijona evrov). Za 99,13-odstotni delež banke, ki obvladuje 4,4-odstotni tržni delež hrvaškega bančnega trga, naj bi se zanimale Turkish Economy Bank, Deutsche Postbank in tudi Erste ter OTP, ki že poslujeta na hrvaškem trgu in bi si lahko s prevzemom močno okrepili položaj na njem.
Prodaja Croatia Airlines
Vse bliže pa je tudi prodaja Croatia Airlines. Hrvaški minister za pomorstvo, transport in infrastrukturo Hajdaš Dončić naj bi že čez dva tedna začel zbirati ponudbe za prevzem hrvaškega letalskega prevoznika. Doslej je zanimanje za nakup do 49-odstotnega deleža Croatia Airlines, toliko lahko namreč največ kupijo ponudniki zunaj EU, uradno pokazal le indonezijski letalski prevoznik Garuda Indonesia, ki vidi hrvaškega prevoznika kot idealno možnost za nadaljnjo širitev. Neuradno pa je slišati, da si hrvaškega prevoznika, katerega vrednost je ocenjena na 350 milijonov kun, ogledujeta tudi kitajski letalski družbi Hainan Airlines in China Southern Airlines, medtem ko naj bi Etihad svoj pogled usmeril drugam.
Investicije Združenih arabskih emiratov v Srbijo
Letalski prevoznik iz Abu Dabija je pred dobrim mesecem postal strateški partner v srbskem prevozniku Jat Airways. To pa ni edini posel vlagateljev iz Združenih arabskih emiratov v Srbiji, saj naj bi se podjetje Al Dahra zanimalo za nakup 11 državnih kmetijskih podjetij v Vojvodini. Ob tem naj bi Al Dahra v regiji izvedla tudi za 200 milijonov evrov investicij v infrastrukturo in opremo. Srbija je ob tem pripravljena prodati tudi Telekom Srbije, ki ga srbski mediji ocenjujejo na vse od 1,2 do 3 milijarde evrov vrednosti, v naslednjih dvanajstih mesecih pa bo iskala kupce tudi za beograjsko letališče Nikole Tesle, Elektroprivredo Srbije in farmacevtsko družbo Galenika Zemun.
Federacija BiH prodaja 10 podjetij
V Bosni in Hercegovini, natančneje v Federaciji BiH, prodajajo deset podjetij, medtem ko naj bi Republika srbska (RS) doslej s prodajo državnega premoženja iztržila 1,7 milijarde konvertibilnih mark (okoli 870 milijonov evrov). V prihodnjem obdobju naj bi RS prek borze ponudila še manjšinske deleže v 24 podjetjih in večinske v treh podjetjih.
Prodaje državnih deležev tudi v Črni gori in Makedoniji
Ne počivajo pa niti v Črni gori, kjer se pospešeno prodajajo državni deleži, niti v Makedoniji, kjer vlada prodaja 49-odstotni delež Makedonske pošte in tobačno skupino Prilep, niti na Kosovu, kjer prodajajo 75-odstotna deleža v Pošti in Telekomu Kosova. V Sloveniji na drugi strani večina prodajnih postopkov še stoji, vrednost podjetij pa medtem vztrajno pada.
