Zaostrovanje razmer v mednarodnem gospodarskem okolju, upočasnitev stopenj rasti izvoza in vnovičen padec domačega povpraševanja se vse bolj odraža na poslovanju največjih slovenskih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Če so največje borzne družbe še v prvem letošnjem četrtletju v povprečju beležile več kot 15-odstotno rast prihodkov, so se številne v tretjem letošnjem četrtletju soočale tako s padcem prihodkov kot tudi dobička, več pa jih je v tretjem četrtletju poslovalo celo z izgubo.
V prvih treh četrtletjih je 25 največjih borznih skupin ustvarilo devet milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer 380 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, vendar pa je povprečna rast prihodkov znašala le še okoli sedem odstotkov.
Poslabšanje rezultatov je opaziti tudi pri dobičku. Skupni čisti dobiček največjih 30 analiziranih družb je namreč po zaslugi visokih izgub največjih treh domačih bank samo v zadnjem četrtletju upadel za tretjino, na le dobrih 130 milijonov evrov. Brez upoštevanja Skupine NLB in NKBM ter Abanke Vipe je preostalih 27 skupin devetmesečje končalo z 272 milijoni evrov čistega dobička oziroma tretjino več kot v enakem lanskem obdobju.
Toda tudi izboljšanje dobičkonosnosti nefinančnih družb je treba jemati z veliko mero previdnosti. Kot je razvidno iz tabele, so za rast čistega dobička v veliki meri zaslužne nižja izguba Skupine Save ter rast dobičkonosnosti Skupine Telekom Slovenije, Cinkarne Celje ter obeh zavarovalnic. Naše analize kažejo, da je na poslovanje največjih borznih družb letos negativno vplivala predvsem visoka rast cen surovin, medtem ko je večini uspelo nekoliko znižati stroške poslovanja oziroma so se ti zvišali po nižji stopnji kot prihodki.
Podobno kot v minulih letih so poslovanje največjih slovenskih borznih družb tudi v tretjem letošnjem četrtletju zaznamovali visoki odhodki za plačilo bančnih obresti in posledično visoke izgube iz financiranja. Tako so denimo stroški za plačilo obresti pobrali celoten oziroma velik del dobička Pivovarne Laško, Intereurope, Luke Koper, Uniorja, Iskre Avtoelektrike...
Za večji prikaz kliknite na sliko. .jpg)
V zadnjem letošnjem četrtletju obrata trenda ni pričakovati, saj proizvodne družbe vse bolj čutijo posledice ohlajanja evropskega industrijskega sektorja, medtem ko padec zasebne potrošnje negativno vpliva predvsem na družbe iz trgovske, turistične in storitvene dejavnosti.
Konec septembra je imelo največjih 20 družb in skupin, ki so razkrile svoje finančno stanje, najetih za okoli 5,5 milijarde evrov posojil, kar je skoraj natanko toliko, kot je znašal njihov skupni kapital. Zadolženost največjih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je letos sicer nekoliko znižala, vendar pa hitrejšo razdolžitev preprečuje predvsem visoka plačilna nedisciplina. Konec septembra je imelo namreč 21 največjih borznih družb v poslovnih terjatvah »ujetih« za kar 1,9 milijarde evrov premoženja, kar predstavlja tretjino njihovega celotnega finančnega dolga.
Največja Krka in Petrol
Največ čistega dobička, in sicer 115,4 milijona evrov, je v prvih treh četrtletjih ustvarila Skupina Krka, ki se je na prvo mesto uvrstila tudi po ustvarjenem dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Krki po ustvarjenem čistem dobičku sledijo Skupina Telekom Slovenije, Petrol, Mercator in Cinkarna Celje.
Po višini ustvarjenih prihodkov se je na prvo mesto uvrstila Skupina Petrol, ki ji s slabimi 200 milijoni evrov zaostanka sledi Skupina Mercator. Na prvem mestu po višini kapitala za zdaj še vedno ostaja Skupina NLB, ki pa jo utegne že v kratkem zamenjati Krka. Medtem ko se je letos kapital Skupine Krka (kljub izplačilu skoraj 50 milijonov evrov dividend) od začetka leta zvišal za dobrih 40 milijonov evrov, se je kapital Skupine NLB, brez upoštevanja spomladanske 250-milijonske dokapitalizacije, znižal za dobrih 110 milijonov evrov.
