Politika je pred pomembno odločitvijo, kar se kaže tudi v napetostih znotraj koalicije.
Na borznem parketu je bil najbolj kaznovan Telekom Slovenije
Trgovanje na domači borzi se odvija pod vpliva nizkega prometa in predvsem razvoja privatizacijskih zgodb. V senci tega so minile tudi objave rezultatov poslovanja nekaterih večjih družb v prvih treh mesecih tekočega leta. Med pozitivne lahko po doseženih rezultatih uvrstimo Luko Koper in Zavarovalnico Triglav. Nevtralno oceno dobi Petrol, ki je malenkost povečal prihodke, dobiček pa ohranil na ravni istega obdobja preteklega leta. Bolj mešani so občutki pri Krki, Telekomu Slovenije in Gorenju. Vsi trije namreč beležijo padec prodaje. Krka je kljub temu zaradi finančnih učinkov rasti ruskega rublja uspela dobiček pod črto povečati, Telekom Slovenije in Gorenje pa beležita slabši rezultat od primerljivega obdobja v lanskem letu.
Na borznem parketu je bil najbolj kaznovan Telekom Slovenije. Delnica namreč drsi proti vrednosti 100 EUR. Deloma je to posledica objave slabših rezultatov, kot v lanskem prvem četrtletju, deloma je to posledica prehoda presečnega datuma za upravičenje do dividende, deloma pa tudi zaradi povečane negotovosti glede izida privatizacijskega postopka. Ta je sedaj v zaključni fazi, odločitev naj bi bila znana v prihodnjih štirinajstih dneh, če se ne bodo odločevalci prej skregali med sabo. Zadnje, v medijih objavljene informacije (Dnevnik, 28.5.2015), govorijo o britanskem skladu Cinven, ki naj bi ponujal okrog 100 EUR za delnico takoj plus nekakšen dodatek v še neznani višini (15 do 20 EUR), ki bi bil pogojno izplačan kasneje v primeru ugodno rešenih tožb in izboljšanja poslovanja družbe. Točna vsebina ponudbe ni javno razkrita zato so te informacije zgolj špekulacije v medijih in se lahko v prihodnjih dneh tudi spreminjajo.
Na potezi je SDH
Sedaj je na potezi vodstvo Slovenskega državnega holdinga, ki edino pozna točno vrednost ponudbe, da se do nje opredeli. Tukaj se kot kaže malce zatika glede razumevanja pristojnosti, saj bi nekateri želeli, da končno odločitev o prodaji ali neprodaji sprejme vlada, nekateri v vladi pa žogico vračajo in odgovornost za končno odločitev pripisujejo vodstvu Slovenskega državnega holdinga. Lep primer tega, kako bi v Sloveniji vsi radi uživali plače in privilegije na visokih državnih položajih, ko pride do točke sprejemanja odgovornosti (in posledično medijske izpostavljenosti) pa nenadoma ni več nihče za nič pristojen. Po vrhu vsega se sredi prodajnih postopkov politične stranke vedno znova prepirajo o tem katera podjetja so strateška in katera ne, seznam se spreminja iz dneva v dan odvisno od tega, kdo ima v podjetjih svoje lovke.
Prodaja Pivovarne Laško in Žita pri koncu; v fazi preverjanja Cinkarna Celje
Postopki prodaje se trenutno zaključujejo v primerih Pivovarne Laško in Žita. Ker gre v teh primerih predvsem za večji delež zasebnih lastnikov (banke in investicijski skladi) večjih težav s končno odločitvijo ni bilo. Pogodbe o prodaji so v obeh primerih že podpisane, čaka pa se še na uresničitev odložnih pogojev med katere sodijo predvsem dovoljenja zaradi morebitne koncentracije konkurence. Po pridobitvi vseh soglasij lahko pričakujemo tudi uradno objavo prevzemnih ponudb v skladu s pogoji iz pogodb in sicer v primeru Pivovarne Laško po tečaju 25,56 EUR za delnico, pri Žitu pa 180,10 EUR za delnico.
V fazi preverjanja interesa vlagateljev je medtem še zmeraj Cinkarna Celje. Bliža se rok za oddajo zavezujočih ponudb, kar ima kot kaže efekt tudi na borzi. Tečaje delnice se je namreč v maju znova povzpel preko 200 EUR, povečal pa se je tudi dnevni promet, ki je bil sicer v prvi četrtini leta izjemno skromen. Konzorcij prodajalcev je sestavljen pretežno iz družb v neposredni ali posredni državni lasti, kar pomeni, da bo imela politika močan vpliv na končno odločitev. Poslovanje Cinkarne Celje je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta zaradi tržnih razmer v panogi sicer nekoliko slabše od istega obdobja lani. Prihodki od prodaje so nižji za 4%, čistega dobička pa je kar pol manj. Uprava kljub temu za preostanek leta napoveduje sezonsko izboljšanje dobičkonosnosti podjetja. Trenutek za prodajo je z vidika poceni denarja v tem trenutku zelo ugoden, še največjo oviro pa predstavljajo neznanke okoli ekološke sanacije posledic preteklega poslovanja. Seveda bi bilo za vse veliko bolje, če bi se ekološke posledice proizvodnje sanirale sproti takrat, ko nastajajo, a v primeru podjetij v državni lasti je zelo značilno, da so se negativni učinki poslovanja pogosto pometali pod preprogo in prenašali v prihodnost. Tudi zaradi razčiščevanja grehov iz preteklosti se postopek prodaje družbe tako vleče (začel se je avgusta 2013) in ni rečeno, da se ne bo še dodatno podaljševal.
