Finančni svetovalci pogosto dobimo vprašanje: “Kakšen donos lahko pričakujem v naslednje dveh letih oz. kakšna je maksimalna izguba v naslednje dveh letih?” Potencialni vlagatelji namreč pogosto domnevajo, da znamo napovedati prihodnost ter da imamo zato, ker smo svetovalci, več informacij in bomo pri napovedih natančni ali vsaj bistveno boljši kot povprečen vlagatelj. Res je, da imamo dostop do več informacij, vendar pa je ključna prednost svetovalca v tem, da je videl že veliko iteracij določene vrste naložb in vam zna razložiti potencialni razpon donosov v določenem ekonomskem okolju.
Dejstvo pa je, da ne moremo z gotovostjo napovedati, kaj nam bo prinesla prihodnost. Ne vemo, ali bodo delnice čez en mesec višje ali nižje, ne vemo ali bodo centralne banke obresti dvigovale ali spuščale in prav tako ne vemo, kako se bodo preostali vlagatelji odzvali na vsakodnevna dogajanja na svetu. Konkretnega odgovora na takšno vprašanje ne moremo podati, saj na dejansko stanje vpliva preveč parametrov, na katere nimamo vpliva, lahko pa sklepamo iz preteklih dogajanj na trgu in trenutnih trendov. Ko predvidevamo, se pogosto zgodi, da se predvideni scenarij ne uresniči, zato so vlagatelji po dveh, treh ali petih letih razočarani. Razočarani predvsem nad donosom, ki pa posredno vedno vpliva na odnos med vlagateljem in njegovim finančnim svetovalcem. Naj vam zaupam skrivnost. Če boste svojega finančnega svetovalca ocenjevali le na podlagi donosa, potem se bo vajin odnos slej ko prej skrhal, zaupanje bo izpuhtelo in ponovno boste na trgu iskali “boljšega” svetovalca. Donos je namreč edina stvar na katero ne vi, ne svetovalec, ne Warren Buffett nimamo vpliva. Donos se zgodi ali pa se ne zgodi. Lahko je pozitiven, lahko je negativen. Vsi si želimo pozitivnega, vendar je delnicam, obveznicam in nepremičninam vseeno, kaj si želimo. Donos je izven našega vpliva, zato ga ni smiselno napovedovati.
Glede na napisano, se lahko vprašate, zakaj bi potem sodeloval s finančnim svetovalcem? Odgovor je dokaj preprost, dober finančni svetovalec je oseba, ki vam bo zgoraj napisano znala predstaviti na razumljiv način npr. donos je pogosto odvisen od kombinacine sreče in pravilnega procesa investiranja. Pravilen proces pa je tisto, kar vam lahko poveča verjetnost, da se bo zgodil dober donos in tisto zaradi katerega imate svojega finančnega svetovalca. Seveda lahko vse, kar vam bom predstavil v nadaljevanju, naredite tudi brez finančnega svetovalca, vendar boste za izvedbo potrebovali bistveno več časa, energije in nenazadnje finančnih sredstev. Na žalost pa vlagatelji v povprečju nimajo definiranega nikakršnega plana investiranja in pač investirajo v tisto, kar se jim v danem trenutku zdi zanimivo ali pa so jim prodali kot zanimivo.
Trdim, da je dober, obvladljiv, transparenten, sistematičen in enostaven investicijski proces oziroma plan tisto, kar loči zmagovalce od poražencev. Tisto, kar loči premožne posameznike od manj premožnih in tisto, kar loči ljudi z dobrim spancem od tistih, ki se ponoči zbujajo v skrbeh.
Obstaja ogromno različnih investicijskih procesov, v nadaljevanju vam bom predstavil osnovne sestavine enostavnega investicijskega procesa.
Najprej si odgovorite na vprašanje, kakšen vlagatelj ste. Ste pasiven vlagatelj, ki se z naložbami ne želi ukvarjati, vseeno pa ga boli inflacija? Ste aktiven investitor v delnice, ki je sposoben prenašati visoka nihanja, občasne stečaje in redke trenutke zmagoslavja? Ste mogoče nekdo, ki potrebuje pasiven prihodek? Ali pa ste oseba, ki verjame samo v otipljive naložbe?
Vaša starost je pogosto vhodni podatek za sestavo portfelja, sam pa menim, da je bolj pomembno to, koliko časa nameravate ostati v naložbah. Lahko ste namreč mlajši, vendar veste, da boste sredstva potrebovali čez tri leta. Lahko pa ste upokojenec, ki investira za obdobje petnajstih let. Prvi bo vsekakor investiral drugače kot drugi, ne toliko zaradi starosti, kot zaradi časovne komponente kdaj sredstva potrebuje. Dodatno pa je potrebno upoštevati tudi vašo življenjsko situacijo, preostale naložbe, izkušnje in znanje. Nenazadnje tudi, ali se z naložbami želite aktivno ukvarjati. Svetujem vam, da si svoj opis vlagatelja zapišete. Povsem možno je, da boste ob zapisanem ugotovili, da ste kot vlagatelj nekaj drugega kot mislite. Če se finančni svetovalec z vami nikoli ni pogovarjal o opisanih temah, je zame to edini znak, da ga je potrebno zamenjati. Finančni svetovalec, ki ne ve, s kom ima opravka, v resnici ni svetovalec, ampak prodajalec finančnih naložb.
Ko enkrat ugotovite kakšen vlagatelj ste, in verjemite mi, da je vprašanje enostavno samo na prvi pogled, sledi drugi korak. Drugi korak obsega izbiro pravega tipa naložb na podlagi tega kakšen vlagatelj ste. Izbirate lahko med denarjem, obveznicami, delnicami, vzajemnimi skladi, posojili fizičnim in pravnim osebam, plemenitimi kovinami, nepremičninami. In tudi izvedenimi finančnimi instrumenti, loterijskimi srečkami, kriptovalutami, zemljišči, investicijami v zagonska podjetja, ponzijevimi shemami itd. Vsak tip naložbe imam določene prednosti in slabosti, od vlagatelja pa je odvisno ali jih bo pripravljen in sposoben izkoristiti.
Poznam investitorje, ki nikakor niso primerni za investiranje v delnice in poznam investitorje, ki so več kot primerni za delnice, pa rajši investirajo v nepremičnine. Drugi korak je lahko časovno zelo (zelo) potraten, saj je informacij na temo različnih tipov naložb res veliko. Sam drugi korak procesa investiranja zapišem v t.i. naložbeno strategijo. Naložbena strategija je dokument, kjer za vlagatelja določim tip naložbe, izpostavljenost do tega tipa, osnovne značilnosti, nekaj primerov takšne naložbe in druge bolj ali manj pomembne informacije. Strategija nam potem v nadaljevanju služi kot osnovno vodilo za sestavljanje naložbenega portfelja in za sprejetje ali zavrnitev posamezne naložbe. Strategija je vaš sveti gral. Po izkušnjah večina investitorjev nima sprejete ali zapisane svoje naložbene strategije.
Tretji korak je izbira posameznih naložb, ki jih omejuje naložbena strategija in način investiranja, tj. ali bomo v naložbe investirali enkratno ali mesečno, približno kdaj in približno koliko. Običajno v tem delu že vemo koliko bomo investirali, do kdaj, koliko lahko izgubimo in potencialno dobimo. Pri posameznih naložbah moramo biti v tem koraku pozorni na razumevanje le-teh, kako je z likvidnostjo, stroški in davki. Dobro je tudi vedeti, ali je naložba korelirana s preostalimi naložbami, saj je smisel razpršitve v tem, da znižamo potencialna tveganja ob čim manjšem znižanju potencialnega donosa. Dokument, ki nastane v tem koraku je t.i. naložbeni predlog in po izkušnjah ga večina vlagateljev za določen del svojih naložb ima, vendar še nisem srečal vlagatelja, ki bi imel naložbeni predlog usklajen z naložbeno strategijo. Znotraj naložbenega predloga pa so tudi posamezne analize naložb z vsemi prednostmi in omejitvami. Kako daleč se spustite v analize, pa je odvisno od tega, kakšen vlagatelj ste, tako se ponovno znajdemo na prvem koraku procesa investiranja.
Opisan proces je osnovno ogrodje, na katerega lahko dodate ali odvzamete posamezne nove dele. Priporočal pa vam bi, da vsaj prvega koraka nikoli ne izpustite, saj je najpomembnejši in vam bo določal predvsem to, ali boste čez nekaj let kot vlagatelj zadovoljni ali ne. Spomnite se, kaj smo rekli o donosu in odnosu, da ne boste svojega finančnega svetovalca prehitro menjali.
