Pričakovan dvig obrestne mere?

Članek slika

Prihaja najpomembnejši teden tega poletja, pri čemer se pričakuje, da bo centralna banka FED (Federal Reserve Bank) dvignila obrestne mere za tri četrt odstotne točke. Če bo FED nadaljeval z zviševanjem obrestnih mer za tri četrt odstotne točke, se bo obrestna mera premaknila s skoraj 0 %, pred manj kot petimi meseci, na razpon med 2,25 % do 2,5 %. Poleg tega obstaja več gospodarskih indicev, ki dodajajo ogenj razpravi o tem, ali gre gospodarstvo v smeri proti recesiji ali je že v njej.

Višanje obrestnih mer FED-a je najbolj agresivno v zadnjih desetletjih, julijsko srečanje pa šele prihaja. Vlagatelji poskušajo ugotoviti, ali so strožje politike centralne banke že ali bodo sprožile recesijo. Zato so gospodarska poročila v tem tednu še toliko bolj pomembna.

 

Ameriška centralna banka (Federal Reserve Bank/FED) je junija zvišala ključno obrestno mero za 0,75 odstotka, kar je največ po letu 1994. Novo zasedanje ameriške centralne banke je napovedano za danes, kjer bodo predvidoma ponovno zvišali obrestno mero za 75 bazičnih točk, nekateri analitiki pa pričakujejo zvišanje za 100 bazičnih točk. O tem, s kakšno hitrostjo se bo nadaljevala rast obrestnih mer in kakšni so možni učinki te odločitve na zmanjševanje inflacije in nadaljnjo rast gospodarstva, so mnenja precej deljena.

 

FED verjetno cilja na obrestno mero blizu petih odstotkov, vprašanje je le, koliko korakov nas loči do te obrestne mere. Vse močnejši je pritisk javnosti, naj FED deluje agresivno, da višanje obrestne mere ne bo potrebno kasneje. Po drugi strani pa bi si ameriško finančno ministrstvo želi nižati inflacijo zmerneje, kar pomeni postopno zviševanje obrestnih mer in umirjanje gospodarske rasti ter se izogniti recesiji. FED-u ta druga rešitev, ne glede na to, kakšna je, ni všeč, saj želi prevzeti nadzor nad rastjo cen in se ne odzivati ​​na gibanje ravni cen. Zato obstaja večja verjetnost, da bodo delovali bolj agresivno. Predvsem zato, ker je gospodarska aktivnost zelo blizu polne zaposlenosti. Zato so stroški upočasnitve rasti nižji. Kar zadeva globalne posledice, bodo te negativne. Svetovna gospodarstva bodo moralo predvideti svojo finančno kondicijo, saj bi lahko prezadolženost - z vidika likvidnosti in plačilne sposobnosti, predstavljala velik problem.

 

Tudi Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji teden zvišala obrestne mere, prvič po 11 letih, in to več od prvotnih pričakovanj. Svet ECB je sklenil zvišati obrestno mero ECB za 50 bazičnih točk.

Smer, ki jo je ubrala Evropska centralna banka je enaka tistemu, ki ga ima ameriški FED, vendar ECB ocenjuje, da imajo na inflacijo večji vpliv motnje v ponudbi, v ZDA pa je pomemben tudi prispevek povečanega povpraševanja.

 

S časoma bi lahko evro v primerjavi z dolarjem dodatno oslabel, kar bi lahko otežilo upočasnitev inflacije. A ker so številni gospodarski odnosi v Evropi moteni, od ECB ne bi smeli pričakovati agresivne protiinflacijske politike. Zaradi umirjanja gospodarske rasti v EU, hitro zaostrovanje denarne politike nima velikega smisla.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Centralne banke FED, ECB IN BOE dvignile obrestne mere

07.02.2023

J. Jaki

Od torka dražji bencin in dizel!

11.10.2022

J. Jaki

Padec tehnoloških delnic je le 'pretres'. Kakšna pa so predvidevanja za naprej?

25.05.2022

J. Jaki