Pregled trgov v letu 2012 in pričakovanja za 2013

Slovenija

Konec leta 2012 je kazalo, da imamo v Sloveniji politično stabilnost. Slovenski borzni indeks SBITOP je v lanskem letu porasel za 7,8 odstotka. Država se je usmerila v strukturne reforme, nastajal je okvir za vzpostavitev t. i. slabe banke oziroma ustanovitev posebne družbe, na katero bi se v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank. Prav tako se je vzpostavljal slovenski državni holding in pričakovali smo morebitne prodaje deležev določenih slovenskih podjetij (Telekom, Petrol, Zavarovalnica Triglav). Z novim letom pa vidimo, da politično nismo tako stabilni. Komisija za preprečevanje korupcije je podala poročilo, ki je zamajalo temelje naše vlade, povzročilo politično krizo ter izzvalo vrsto pozivov k odstopu predsednika vlade in ljubljanskega župana. Vse bolj se pojavljajo ugibanja o vzdržnosti oziroma prihodnosti sedanje vlade in posledično vzpostavitvi tehnične vlade. Politična kriza vpliva tudi na odnos tujih finančnih trgov do Slovenije. Trgovanje s slovenskimi obveznicami je trenutno stabilno, njihov donos je okrog pet odstotkov. Vendar pa se lahko zadeve v prihajajočem obdobju zapletejo. Pribitki lahko narastejo že ob padcu vlade. Močno pod vplivom politične krize pa je Ljubljanska borza, kjer so domači vlagatelji pospešeno prodajali delnice državnih podjetij. Preplah na domačem borznem parketu povzročata, kot že omenjeno, ponovna politična nestabilnost in možnost predčasnih volitev, ki bi lahko posledično ogrozili nujno potrebne strukturne reforme. Tako bi nadaljnji zapleti in morebiten razpad vlade negativno vplivali tudi na načrtovane prodaje državnih deležev slovenskih podjetij. Država in gospodarstvo potrebujeta reforme, zato bi zaustavitev reformnih procesov negativno vplivala na gospodarsko sliko Slovenije.   

Evropa

Iz Evrope prihajajo nekoliko slabši makroekonomski podatki, kar se je v zadnjih tednih deloma odražalo tudi na borzi, saj se je rast tečajev ustavila. Gospodarstvo EU še vedno kaže znake krčenja in tudi stopnja brezposelnosti je v novembru dosegla zgodovinsko gledano najvišji nivo, saj je znašala 11,8 odstotka. Indeks proizvodne dejavnosti (PMI) se je v evrskem območju v decembru znižal na 47.2, kar pomeni krčenje gospodarstva. Tudi nemški izvoz se je v novembru skrčil za 3,4 odstotka na letni ravni, kar je bilo pod pričakovanji, za pričakovanji zaostajajo tudi podatki o njeni industrijski proizvodnji. Inflacija se je v evrskem območju okrepila bolj, kot je bilo pričakovano, saj je v decembru znašala 2,2 odstotka na letni ravni. Podatki za EU niso pozitivni, rast se upočasnjuje, zato v prihajajočem obdobju na tem trgu lahko pričakujemo povečano volatilnost (nihajnost). Na drugi strani pa imamo tudi nekaj pozitivnih novic, saj so ukrepi ECB (Evropske centralne banke) močno zmanjšali negotovost in pesimizem glede razpada evra in z njim razpada evrskega območja. To se odraža v boljšem razpoloženju potrošnikov, kar bi na koncu lahko pripeljalo tudi do okrevanja evropskega gospodarstva. Tako je ECB ohranila referenčno obrestno mero na zgodovinsko nizkem nivoju, ki je 0,75 odstotka.     

ZDA

Ameriški kongres je na zadnji dan leta 2012 sprejel delno rešitev t. i. fiskalnega klifa in s tem obvaroval ameriško gospodarstvo pred ponovno recesijo. Trgi so se na to odzvali pozitivno. V nadaljevanju pa seveda sledijo soočanja s proračunskim primanjkljajem. To se bo v prihodnjem obdobju poznalo tudi na trgih, zato lahko pričakujemo povečano volatilnost (nihajnost), ki pa bo odvisna predvsem od političnih odločitev. Davčne spodbude, sprejete za časa Busheve administracije, se bodo tako ohranile za večino prebivalstva. Prav tako so bila za dva meseca odložena usklajevanja glede trošenja in zadolževanja države. Bomo pa tudi videli, kako se bodo dogovorili glede letošnjega programa kvantitativnega sproščanja (QE). Objavljeni so bili poslovni rezultati podjetja Alcoa, največjega ameriškega proizvajalca aluminija, ki so presegli pričakovanja. Razlog za dobre rezultate tiči v okrepljeni rasti Kitajske v zadnjem četrtletju 2012. Tako so se pričakovanja glede povpraševanja po aluminiju za leto 2013 zvišala. Boljši makroekonomski podatki Kitajske in posledično boljši poslovni rezultati Alcoe so spodbudno vplivali na vlagatelje po svetu, saj se njihovi proizvodi uporabljajo v gradbeništvu, avtomobilski in letalski industriji, kar pa bi v letošnjem letu lahko pomenilo krepitev globalne gospodarske rasti. Na kratek čas smo tako za leto 2013 bolj optimistični.

Kitajska in Indija

Kitajska vlada je objavila boljše makroekonomske podatke od pričakovanih. Kljub temu predvidevamo, da le-ti niso 100-odstotno zanesljivi. Vendar pa je dejstvo, da so podatki dobri, in s tem so boljše tudi napovedi. Inflacija se je na Kitajskem v decembru dvignila na 2,5 odstotka. Nanjo je v večjem delu vplivala rast cene hrane, ki pa je posledica neobičajnih vremenskih razmer (divjanje tajfunov). To seveda ni spodbudno, saj lahko vpliva na potrošnjo. Med dobrimi novicami pa je krepitev kitajskega izvoza, ki je v decembru presegel pričakovanja. Sledil mu je tudi uvoz, ki je prav tako presegel pričakovanja. Indeks storitvene dejavnosti (PMI Service) se je tudi v decembru obdržal na vrednosti, ki kaže na nadaljevanje ekspanzije v segmentu storitev. Doživeli smo tudi t. i. bikovski trend notranjega kitajskega indeksa China Shanghai, saj je njegova rast presegla 20 odstotkov. Če strnemo, je k rasti tečajev prispevala tudi novica, da je bila gospodarska rast v letu 2012 kar 7,8-odstotna. K temu pa je prispevalo tudi stimulativno ozračje oziroma pretekli spodbujevalni državni ukrepi – infrastrukturni projekti, rast izvoza in povečanje povpraševanja preostalega dela sveta po njihovih izdelkih. Med ukrepe lahko štejemo tudi rahljanje državnih predpisov v panogah zavarovalništva in financ, kar pa se pripisuje nadaljevanju ukrepov s strani novega vodstva. Sprejet je bil tudi sklep, s katerim je njihovim zavarovalnicam dovoljeno ustanavljanje lastnih vzajemnih skladov.

Če povzamemo še dogajanja v Indiji, je bila njena gospodarska rast zavidljivih osem odstotkov. Se pa na drugi strani pojavljajo inflacijski pritiski, kar indijski vladi onemogoča zniževanje referenčne obrestne mere in s tem tudi preprečuje stimulativne ukrepe v gospodarstvu.

Za Azijo tako na kratek, srednji in tudi daljši rok nismo zaskrbljeni in optimistično gledamo v prihodnost.

Latinska Amerika

V državah Latinske Amerike vidimo težavo predvsem v vmešavanju vlade in njene politike v gospodarstvo. Družbe tako ne delujejo samo v okviru svojih primarnih dejavnosti, ampak se morajo vključevati v širši spekter delovanja. Na drugi strani pa te države zaradi izobilja naravnih bogastev, proizvodnje kmetijskih dobrin, ugodnih demografskih kazalnikov ter prihodnje stabilizacije gospodarskega in političnega okolja, ostajajo zanimiva naložbena destinacija. Če se usmerimo na Brazilijo kot šesto največje svetovno gospodarstvo, pa je vlada močno posegla v oblikovanje cen energentov, da bi s tem pocenila nakupe in razbremenila domačega potrošnika. S tem ukrepom ne privablja večjih tujih investitorjev, kar pa lahko slabo vpliva na njeno gospodarstvo. Za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti pa se izvajajo različne investicije v državno infrastrukturo. Donos brazilskega indeksa je bil v letu 2012 okrog nič odstotkov. Če nekoliko špekuliramo, lahko v letu 2013 pričakujemo, da bo indeks nadoknadil rast.

Tehnološki sektor

Če še na kratko pogledamo, kaj se dogaja z dvema najpomembnejšima tehnološkima igralcema, to sta Apple in Samsung, lahko vidimo, da Apple izgublja tekmo s svojim največjim konkurentom. Delnica Appla je tako padla, saj se namiguje, da izgublja na inovativnosti in da ni več tako privlačen za mlade potrošnike. Na drugi strani pa delnica Samsunga drvi navzgor in ta trend ne popušča. S tem tudi samo podjetje pridobiva na tržnem deležu in tako dobiva bitko, kar dodatno krepi gospodarstvo Južne Koreje. Tehnološki gigant je po objavi predčasnih poslovnih rezultatov za zadnje četrtletje presenetil s kar 8,3 milijarde dolarjev dobička. Po prihodkih tako predstavlja največje svetovno tehnološko podjetje.