V ohlajenem makroekonomskem okolju je edini vzrok za rast delniških tečajev reakcija centralnih bank in politikov.
Taktično previdni čez poletje.
Junija so se delniški trgi odbili, ampak razlogi za odboj nam niso preveč všeč. Na eni strani imamo čedalje slabše makroekonomske podatke, na drugi strani pa odziv predvsem monetarnih oblasti in politikov, ki so poskrbeli za ta odboj tečajev. Kar se tiče podatkov, izstopa znižanje napovedi svetovne gospodarske rasti s strani IMF. Le-ta je pogosto nekoliko za krivuljo, ampak tokrat tudi kazalci, ki prvi kažejo signale spremembe, ne kažejo optimistične slike. Makroekonomsko okolje se ohlaja. To se pozna tudi v poslabšanju posebnih kazalnikov – na primer kazalnik novih naročil z zalogami.
Vpliv centralnih bank in politike vse večji.
V tem okolju je bil tako praktično edini vzrok za rast delniških tečajev reakcija centralnih bank in politikov. Videli smo nove ukrepe ameriške, evropske, kitajske in britanske centralne banke. Svoje je dodal tudi evropski vrh, ki je obudil nekatera pričakovanja. Seveda pa ostaja vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu bomo videli vpliv novih spodbud s strani ameriške centralne banke (QE3).
Nismo pesimisti.
Gospodarska rast v ZDA v višini okoli 1,5 do 2 odstotkov je povsem realna. Pričakovanja so nizka, zato so možna tudi presenečenja. Ne smemo pozabiti, da je nafta nekoliko cenejša, kot je bila pred meseci, trg nepremičnin kaže določene znake okrevanja. Sicer pa smo v obdobju rezultatov, ki zaenkrat niso slabi. Pričakovanja za ZDA so približno na 3,6 odstotka rasti dobičkov za celotni indeks S&P, kar je realno, in bo, kot kaže, preseženo. Posamezni sektorji izstopajo: industrija in IT sta v boljšem položaju kot energija in materiali. Pričakovanja za 2013 so visoka: rast dobičkov na 13 odstotkov, nominalni BDP okoli 4 odstotke...
Razvijajoči se trgi še niso rekli zadnje besede.
Padajoča inflacija na Kitajskem je dobrodošla, saj odpira prostor za dodatne spodbude. Rusija beleži nizka vrednotenja, Turčiji pa zelo ustrezajo trenutno nižje cene nafte. Balkan je v primežu reform in vpliva evropske krize. Latinska Amerika se sooča z višjimi cenami hrane.
Banke potrebujejo kapital.
EURIBOR je padel, kar je skladno s pričakovanji. Nekaj sredstev je šlo iz ECB v nakup kratkoročnih državnih menic. Za sprostitev potenciala pa banke potrebujejo dodaten kapital v kombinaciji z zagonom gospodarske aktivnosti v periferiji skozi sredstva EU.
Največja podjetja krizo dobro prestajajo.
Največja globalna podjetja, ki prodajajo proizvode ali storitve direktno potrošnikom, so zmagovalci te krize. Očitno je, da so z boljšim in stabilnejšim denarnim tokom občutno izboljšala strukturo bilanc (zmanjšale dolgove, povečale delež prostega kapitala). Primerov je veliko: Apple, Pfizer, Coca- Cola, Amazon … Če bo trg rasel, bodo ta podjetja tista, ki bodo trg gnala naprej. Ostala pridejo na vrsto precej kasneje.
