Podobno kot junija smo bili tudi v juliju priča rasti na kapitalskih trgih. Zanimiva je visoka koreliranost delniških trgov, saj so dobre štiri odstotke pridobili tako globalni delniški indeks kot indeksi Zahodne Evrope, ZDA in BRIC držav (vse merjeno v evrih). Makroekonomski podatki so sicer še vedno šibki, tako da vzroke za rast lahko, kot smo v zadnjem času že navajeni, iščemo predvsem v odzivih na politične odločitve in ukrepe centralnih bank.
V začetku meseca smo tako najprej videli reakcijo na zasedanje vrha EU. Načelen dogovor o možnosti dokapitalizacij sistemsko pomembnih bank neposredno s strani Evropskega Stabilizacijskega Mehanizma (ESM) skupaj z izključitvijo načela nadrejenosti, ustanovitev evropskega bančnega regulatorja in evropska depozitna shema so tudi zaradi nizkih pričakovanj botrovali pozitivnemu odzivu na trgu. Sredi meseca so nato v ospredje spet prišle novice, povezane z dolžniškimi problemi držav, tokrat predvsem v povezavi s problemi španskih regij, ki so za pomoč zaprosile državo. Cene obveznic perifernih držav so močno padle, sledil pa je govor guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija v Londonu, kjer je nepričakovano napovedal reševanje evra za vsako ceno. Poudaril je, da visoki pribitki na obveznice perifernih držav omejujejo monetarno transmisijo in se zato lahko smatra, da spadajo pod mandat ECB. Tržni udeleženci so to razumeli kot napoved posredovanja ECB na obvezniškem trgu, kar se je odrazilo v rasti tveganih naložb.
Tudi ameriški kapitalski trgi so julij zaključili pozitivno, medtem ko se je makroekonomsko ohlajanje, kateremu smo priča v zadnjem četrtletju, odrazilo v počasnejši rasti BDP. Napovedi gospodarske rasti ZDA so bile še spomladi okoli 2,5 odstotka, a smo v zadnjem obdobju videli revizije, tako da so trenutna pričakovanja med 1,5 in 2,0 odstotka. Skladna s tem je tudi objava gospodarske rasti v drugem četrtletju letošnjega leta v višini 1,5 odstotka. Tudi v ZDA je večina pozornosti usmerjena v Ameriško centralno banko (FED), predvsem v smislu pričakovanja naslednjega stimulativnega ukrepa (QE3). Ocenjujemo, da bo FED s posredovanjem še počakal. Ali bo ukrepal, pa bo odvisno predvsem od makroekonomskih podatkov in ocene, kako resno je gospodarsko ohlajanje.
Sicer smo junija videli objave rezultatov podjetij za drugo četrtletje. V ZDA je do konca meseca poročalo nekaj več kot 60 odstotkov podjetij iz indeksa S&P 500. Od podjetij, ki so že poročala, jih je nekaj manj kot 70 odstotkov preseglo pričakovanja glede dobičkov. V Evropi je do sedaj poročala slaba polovica podjetij, pri čemer je pričakovanja glede dobičkonosnosti preseglo malo manj kot 40 odstotkov podjetij. Objavljeni rezultati so zaenkrat dobri, opozoriti pa moramo, da so bila pričakovanja popravljena navzdol skladno z upočasnitvijo gospodarske rasti.
Regijski trgi junija niso sledili rasti na ostalih globalnih trgih. Visoka stopnja negotovosti na globalnih trgih vpliva tudi na razpoloženje na balkanskih trgih, ki so v zadnjem obdobju tudi pod vplivom povečane politične negotovosti. V Romuniji smo bili tako po zamenjavi vlade priča glasovanju o odstavitvi predsednika, medtem smo v Srbiji videli presenetljiv zasuk pri oblikovanju vlade, ki je sledil prerazporeditvi politične moči po predsedniških volitvah. Kot potencialen pozitiven faktor vidimo napovedane privatizacijske procese na več regijskih trgih – Romunija, Slovenija, Hrvaška, ki bi lahko povečali zanimanje za te trge.
Indeks evropskih obveznic se je v juliju povečal za 1,82 odstotka. Največ so pridobile obveznice severnih evropskih držav, med katerimi bi izpostavili donosnost 10-letne nemške obveznice, ki je sredi meseca spet dosegala najnižje vrednosti zahtevane donosnosti do dospetja v zgodovini, in sicer 1,165 odstotka. Dodatno so k visoki mesečni rasti po spodbudnem komentarju guvernerja ECB pripomogle tudi države periferne Evrope.
