Moč ukrepov Evropske centralne banke močno upada, kar nakazuje, da se obdobje nizkih obrestnih mer končuje. Odplačevanje posojil bo v prihodnje dražje, do leta 2020 lahko tudi za deset in več odstotkov.
Kriza v Evropi je redkim prizanesla tako kot kreditojemalcem, ki so se v letih gospodarske negotovosti in pretresov na finančnih trgih kar nekoliko razvadili. Obrestna mera euribor, na katero je vezana večina posojil v Sloveniji in Evropi, se je v preteklih letih namreč drastično znižala in razbremenila zadolžena gospodinjstva, ki so v določenih primerih bankam vračala za dobro četrtino nižji mesečni znesek, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi posojila.
Euribor – nič več zaveznik posojilojemalcev
Potem ko je Evropska centralna banka (ECB) lani dvakrat, z 0,75 na 0,25 odstotka, znižala ključno obrestno mero, ki je pogosto dober kazalec gibanja euriborja, so si mnogi obetali nadaljnje znižanje mesečnih stroškov, a bili na koncu bridko razočarani. Namestnik direktorja NLB Matej Rigelnik je pojasnil, da je gibanje trimesečnega euriborja v preteklih šestih letih skoraj do potankosti natančno (v 98,5 odstotka) sledilo gibanjem ključne obrestne mere ECB. Vendar nič več. Ne samo da se euribor v zadnjem letu ni znižal, celo zrasel je, temu ustrezno pa se je spremenil tudi znesek na mesečni položnici.
Prostora za nadaljnje upadanje mesečnih obrokov praktično ni več. Za primer vzemimo 100.000 evrov posojila s 15-letno odplačilno dobo, zavarovanega s hipoteko in 3,2-odstotnim pribitkom. Če bi se 12-mesečni euribor, ki trenutno znaša 0,6 odstotka (lani ob enakem času 0,534 odstotka), v enem letu znižal celo na nič odstotkov, kar je praktično nemogoče, bi kreditojemalec vsak mesec plačal le 2,8 odstotka nižji mesečni obrok. Namesto 720 evrov bi moral banki vrniti 700 evrov na mesec.
Na drugi strani za rast euriborja ni takšnih omejitev. Na spletni strani Združenja potrošnikov Slovenije smo izračunali, da bi enako posojilo ob zvišanju 12-mesečnega euriborja na najvišjo raven izpred krize (5,5 odstotka) podražilo mesečni obrok posojila na kar 990 evrov ali za več kot tretjino. Tak scenarij je na kratki rok seveda nemogoč. A terminske pogodbe za 3-mesečni euribor vendarle nakazujejo, da se finančni trgi pripravljajo na rast euriborja. Do leta 2020 naj bi se trimesečni euribor zvišal z današnjih 0,35 odstotka že na 2,2 odstotka, kar bi lahko podražilo mesečne obroke posojil tudi za deset odstotkov. Ob dejstvu, da obrestne mere na depozite padajo, je za tiste, ki imajo dovolj privarčevanega denarja, morda vredno razmisliti o predčasnem poplačilu vsaj dela posojila.
ECB izgublja vpliv
»Euribor raste predvsem zaradi nizke presežne likvidnosti v evropskem bančnem sistemu,« so pojasnili v Gorenjski banki. Če je bilo še leta 2012 v sistemu 800 milijard evrov presežne likvidnosti, imajo evropske banke teh sredstev le še okoli 100 milijard evrov. Posledično si banke med seboj nekoliko dražje posojajo denar, kar seveda vpliva na euribor, ki predstavlja povprečje obrestnih mer na medbančnem trgu. Če k temu prištejemo še pozitivne signale iz gospodarstva, je še več razlogov, da znižanja euriborja ne gre pričakovati.
Zgodovinsko gledano smo v obdobju ekstremno nizkih obrestnih mer. »V takšnih razmerah pa postaja politika centralnih bank precej neučinkovita,« je pojasnil Rigelnik. V Unicredit bank Slovenija so ob tem dodali, da ima znižanje ključne obrestne mere s štirih na dva odstotka precej večji vpliv na euribor kot znižanje z 0,5 na 0,25 odstotka, do katerega je prišlo lanskega novembra.
Tudi iz idej vodilnih v ECB, ki snujejo ukrepe, s katerimi bi določeni segment obrestnih mer pahnili v negativno območje, je jasno, da je moč denarne politike v Evropi dodobra izčrpana. V tem kontekstu lahko razumemo tudi pogovore o novih programih tiskanja denarja, s katerimi želi ECB doseči dodatno znižanje stroškov zadolževanja podjetij in prispevati h gospodarskemu okrevanju.
»Večji problem kot samo gibanje euriborja predstavlja nedelovanje tako imenovanega transmisijskega mehanizma ECB,« je opozoril Matej Rigelnik. To dejansko pomeni, da obstajajo motnje pri prenosu učinkov denarne politike na gospodarstvo. Med državami območja evra ostajajo velike razlike v stroških zadolževanja, Slovenija mora vlagateljem zagotoviti približno dve odstotni točki višje donose kot Nemčija. Podjetja in gospodinjstva pri nas se posledično zadolžujejo bistveno dražje kot na primer v Nemčiji ali Franciji.
»Problem je torej v samih pribitkih na euribor in ne toliko v samem euriborju,« je dejal Rigelnik. Slovenska gospodinjstva dražje plačujejo stanovanjska posojila od povprečja območja evra. Samo lani se je ta razkorak po podatkih Banke Slovenije povečal na 0,5 odstotne točke. Slovenska gospodinjstva plačujejo pri stanovanjskem posojilu povprečno 3,3 odstotne točke visok pribitek, medtem ko je v območju evra povprečje 2,8 odstotne točke.
