Štafetno palico monetarne blaznosti so tokrat prevzeli Japonci.
QE napovedala japonska centralna banka
Za stampedo na borznih trgih je konec prejšnjega tedna poskrbela japonska centralna banka. Na noč čarovnic je namreč objavila zagon še obsežnejšega programa kvantitativnega popuščanja monetarne politike, kot ga je izvajala do sedaj. Haruhiko Kuroda, guverner tamkajšnje centralne banke je napovedal pospešitev ekspanzije monetarne baze iz 50 na 80 tisoč milijard jenov letno. Poleg obveznic bo centralna banka kupovala tudi točke indeksnih in nepremičninskih skladov. To je seveda takoj sesulo vrednost japonskega jena in pognalo v višave največje svetovne borze za katere so monetarne intervencije postale neke vrste opij. Zanimivo, Haruhiko Kuroda sedi tudi v svetu Banke za mednarodne poravnave, ki je 14. septembra izdala opozorilo, da monetarne intervencije centralnih bank povzročajo pregrevanje kapitalskih trgov. Govorijo eno in delajo drugo torej.
Povečana nevarnost globokih korekcij
Borzni indeksi v ZDA so pod vplivom intervencij japonske centralne banke ta teden zabeležili nove rekordne vrednosti. Če za vrednotenje uporabimo Shillerjev P/E indikator, lahko ponovno ugotovimo, da se znova nahajamo znotraj intervala 5% najdražjih vrednotenj v zgodovini podatkov indeksa S&P 500. Gre za 95. centil, če želite bolj statistično definicijo, oz. drugače povedano 95% vseh meritev borznih vrednotenj indeksa S&P500 v zadnjih 140 letih ima nižje vrednosti od današnjih. Pričakovani bodoči povprečni desetletni donosi v tem območju kjer se trenutno nahajamo so v najboljšem primeru okoli nič. Na priloženi sliki lahko vidite kaj imamo v mislih. Trenutno se nahajamo v območju zadnjega (desnega) stolpca, kjer je CAPE (Cyclically Adjusted Price/Earnings) nad 23. Povprečen pričakovani desetletni donos v tem območju je močno pod donosi iz območij nižjih vrednotenj in nevarno blizu ničle.
Seveda ima vsak pravico reči, tokrat bo drugače. In lahko tudi bo drugače, a če se opremo na zgodovinske podatke moramo pač preprosto pričakovati to, kar nam ti povedo. In zgodovinska analiza podobnih situacij v kakršni se nahajamo danes nas opozarja naj pričakujemo močno podpovprečne donose v naslednjem desetletnem obdobju. Nevarnost globokih korekcij navzdol je torej bistveno večja od verjetnosti visokih stopenj rasti. Vlagatelji, ki se tega zavedajo imajo seveda možnost svojo naložbeno politiko temu zrcalno prilagoditi in sicer tako, da je ta precej bolj konzervativna, kot običajno. Ostali pa pač kot smo rekli, morda bo tokrat drugače…
Na Ljubljanski borzi v središču dogajanja privatizacija
Na domači borzi se medtem pričakovano največ dogajanja odvija okoli delnic, ki so najdlje v procesu prodaje. Gre predvsem za Telekom Slovenije, Cinkarno Celje in Žito. Cinkarna Celje je objavila res dobre rezultate poslovanja v devetih mesecih, kar še dodatno podžiga pričakovanja o dobri prodajni ceni v postopku privatizacije. Za Žito naj bi se po pisanju časopisov resno zanimali predvsem investitorji iz hrvaške živilsko predelovalne industrije. Telekom Slovenije kot eno največjih domačih podjetij bi utegnil biti politično najtrši oreh privatizacije, vendar so se stališča nekaterih koalicijskih partnerjev po volitvah precej omehčala. O razdelitvi Telekoma na infrastrukturni in storitveni del denimo ni več govora. Moč nasprotovanja prodaji bo tukaj najbrž sorazmerna z višino ponujene cene. Če bo ta visoka, lahko pričakujemo, da bodo tudi najglasnejši politiki pogoltnili cmok v grlu in zadevo spustili skozi. V nasprotnem primeru bo debata precej ostra. Tečaji ostalih delnic ostajajo bolj ali manj nespremenjeni.
V četrtek je devetmesečne rezultate poslovanja objavila Krka. Rast prihodkov se je letos ustavila, predvsem na račun pritiska na cene zdravil in padca ruskega rublja, zaradi česar bo celoletna prodaja po napovedih uprave malenkost pod prvotnimi načrti. Dobiček iz poslovanja je za letos rešen s prejeto odškodnino v višini skoraj 21 milijonov EUR iz naslova tožbe med Krko in britansko Astra-Zeneco. Ker je ta odškodnina enkratne narave je treba upoštevati, da bi brez nje Krka tokrat prvič poslovala z nižjim dobičkom iz poslovanja in najbrž tudi nižjim čistim dobičkom v primerjavi s predhodnim letom. Brez hitrejše organske rasti prihodkov bo vse težje vzdrževati rast dobička.
