Število brezposelnih bo letos preseglo 200 milijonov ljudi, ki so na »cesti« tudi zaradi neučinkovitih ukrepov držav.
Svetovno gospodarstvo bo ob koncu letošnjega leta po oceni Mednarodnega denarnega sklada krepkejše za 3,6 odstotka, kljub temu pa se bo krč na trgu dela le še zaostril. Mednarodna organizacija dela (ILO), ki deluje v okviru OZN, je namreč napovedala, da bo leto 2013 prineslo vsaj pet milijonov novih brezposelnih, s čimer se bo številka na svetovni ravni prvič povzpela na 202 milijona. Boljših razmer ne gre pričakovati niti leta 2014, ko se bo število brezposelnih povečalo še tri milijone, medtem ko bo v petih letih na svetu že 211 milijonov brezposelnih. Lani je bilo brez dela približno 197 milijonov ljudi, skoraj 40 milijonov pa jih je trg dela enostavno zapustilo, saj so v zaostrenih razmerah izgubili upanje na zaposlitev. Prav zaradi tega je po oceni ILO razsežnost težav na trgu dela precej večja, kot kažejo dejanski podatki o številu brezposelnih. Problematična je zlasti Evropa, kjer ljudje, ki so več let brez službe, slabih ekonomskih napovedi enostavno prenehajo iskati zaposlitev.
ILO državam svetuje prekinitev varčevalnih ukrepov
Brezupnost mnogih se bo po oceni ILO nadaljevala, vse dokler bo v EU razsajala dolžniška kriza. Obenem neskladja med denarno in fiskalno politiko ter necelovite rešitve za finančni sektor in dolžniške težave držav območja evra prinašajo zvrhano mero negotovosti, ki zavira okrevanje. Brez zaupanja v robustnost evropskega gospodarstva pa ne bo investicij, ki so nujno potrebne za ustvarjanje novih delovnih mest. ILO zato državam svetuje prekinitev varčevalnih ukrepov, ki samo upočasnjujejo gospodarsko okrevanje in zaostrujejo položaj na trgu dela. Medtem pa neposrečeni poskusi izboljševanja konkurenčnosti le še stopnjujejo pritisk na višino plač, ki vodi v nižjo potrošnjo in šibko svetovno povpraševanje. V nenavadno odločnem jeziku je ILO za nastali položaj na svetovnem trgu dela neposredno obsodila svetovne voditelje z evropskimi na čelu.
V Sloveniji problematična dolgotrajna brezposelnost
Slednjim so z nič manj gorečo varčevalno vnemo pridno sledili tudi slovenski voditelji. Zato niti ne čudi, da je bilo lani pri nas brezposelnih več kot 118.000, medtem ko bo letos »na cesti« zagotovo že več kot 120.000 ljudi. Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Andrej Vizjak, ocenjujejo, da se bo morala zaposlenost letos še naprej prilagajati nižji ravni gospodarske aktivnosti, kar se bo odražalo tudi na brezposelnosti. Pri tem postajajo problematični predvsem pojavi »dolgotrajne brezposelnosti, brezposelnosti mladih in starejših ter poklicna neskladja«, so poudarili na ministrstvu. Kljub temu država znižuje sredstva za brezposelne; samo v letošnjem proračunu za skoraj 30 milijonov evrov. A ministrstvo zdaj trdi, da bodo v prihodnje dali večji poudarek najranljivejšim skupinam na trgu. Če bo država letos nekaj vzela najranljivejšim, pa bo namenila dobrih 162 milijonov evrov sredstev za aktivno zaposlovanje (13,7 milijona evrov več kot lani). Da to samo po sebi brez drugih aktivnosti in ukrepov ne bo dovolj, priznavajo tudi na ministrstvu.
Mladi postajajo vse večji problem
Brezposelnost med mladimi je lani dosegla že 12,6 odstotka, na izboljšanje položaja na trgu dela pa bodo morali mladi čakati vsaj pet let. ILO je namreč napovedal, da se bodo obstoječim skoraj 75 milijonom brezposelnih mladih, starih od 15 do 24 let, do konca leta 2017 pridružili številni novi, saj naj bi stopnja brezposelnosti med mladimi takrat dosegla že skoraj 13 odstotkov. Skrbi pa tudi struktura brezposelnih po časovnem obdobju iskanja službe. Še leta 2007 je bilo med mladimi 28,5 odstotka takšnih, ki so iskali službo več kot pol leta, lani pa je bilo takih že 35 odstotkov.
