Trenutno so trgi protislovni. Medtem ko nekateri – države kot je Grčija – obupano iščejo denar, se zdi, da drugi svoj denar podarjajo. Drugače si ni mogoče razložiti trenutnih nizkih obrestnih mer za 5-letne nemške obveznice ali obveznice iz ZDA. Vlagatelji v obveznice namreč realno, če odštejemo inflacijo, dosegajo celo izgube.
Zakaj pa to počnejo?
Razumske razlage ni. Vlagatelji to očitno počnejo iz strahu. Iz strahu pred nadaljnjo zaostritvijo dolžniške krize v Evropi in iz zaskrbljenosti pred ponovnim zdrsom globalnega gospodarstva v recesijo.
Medtem, ko gibanja v Grčiji dejansko vzbujajo bojazni in se zdi, da politika pogreša koordinirano ravnanje, je temeljni trend konjunkture še naprej usmerjen navzgor. Sicer pa so globalni indeksi nabavnih menedžerjev nazadnje spet oslabeli. Vendar pa v skoraj vseh državah še ležijo v območju ekspanzije. Predvsem Nemčija bi se lahko v Evropi izkazala za lokomotivo rasti in potegnila s sabo gospodarstvo držav iz obrobja. Tudi najnovejši dvigi ključne obrestne mere na Kitajskem in v Indiji so izraz moči za rast v državah v vzponu.
Hkrati se zdi, da je strah v večjem delu že vključen v ceno na kapitalskih trgih. V segmentu obveznic odražajo visoke riziko premije Grčije v višini okoli 14 % v primerjavi z nemškimi obveznicami, že povprečni dolg okoli 67 %. Obseg, ki se zdi pretiran, saj bi s tem grški dolgovi padli pod evropsko povprečje.
In tudi na delniškem trgu se veliko nezaupanje odraža z razmerjem med tečaji in dobičkom evropskih delnic, ki je nižje od 10. Raven, ki je dobrih 30 % nižja od večletnega povprečja.
Negotovost je sicer najprej strup za trge, vendar pa lahko pogumnemu vlagatelju ponudi priložnosti. Tako imenovani insiderji, kot so uprave koncernov, že ponovno v večjih količinah kupujejo delnice svojih podjetij. Zato bi se lahko izplačalo izvesti dodatne nakupe delnic v šibkejših fazah.
Denarja ne podarjajte več, tako pravi vaš
Dennis Nacken
