Podatki kažejo, da se je premoženje najpremožnejšega odstotka prebivalstva od začetka pandemije povečalo za več kot 1.600 milijard dolarjev. V zadnjih 31 letih pa naj bi kar tretjina vseh dobičkov "pristala v žepu" najpremožnejših ljudi. Kako lahko tudi ostali nastalo situacijo obrnemo sebi v prid?
Še danes odmeva pismo, ki so ga leta 2005 napisali analitiki pri banki Citibank za svoje naročnike. Gre za pismo, sestavljeno iz treh delov, ki opisujejo tako imenovana globalna neravnotežja ali plutonomijo. Od takrat do danes so se njihove napovedi v veliki meri uresničile, oziroma so njihovo mnenje potrdili tudi finančni trgi. In kaj tako pomembnega so odkrili analitiki pod vodstvom Ajaya Kapurja? Nič drugega kot to, da so potrdili domnevo, da bogatejši ves čas postajajo še bogatejši. Ta osnovni princip, ki je znan vsem, so prenesli na delniške trge in iz tega izpeljali strategijo vlaganja, ki se je izkazala za izredno dobičkonosno in točno, še posebej po velikih krizah, ki sta sledili letu 2004. To sta finančna kriza leta 2008, in kriza COVID-19 leta 2020.
V samem začetku je potrebno razložiti kaj pomeni izraz plutonomija. Gre izraz, ki se nanaša na znanost o proizvodnji in distribuciji bogastva. Izraz se je prvič pojavil sredi 19. stoletja v delu Johna Malcolma Forbesa Ludlowa. V sodobnem času pa so že omenjeni analitiki pri Citigroup-u, začenši z Ajayem Kapurjem leta 2005, ta izraz uporabljali za opis gospodarstva, v katerem so bogati gonilna sila in glavni upravičenci gospodarske rasti v tem smislu, da imajo od gospodarske rasti največ koristi. Drugi, vključno z Noamom Chomskim, so ta izraz uporabljali za nacijo ali gospodarstvo, v katerem je bogastvo skoncentrirano v rokah redkih.
Tako so bili analitiki Citibank-a mnenja, kar lahko večina potrdi oziroma se strinja še danes, da se družba vse bolj razdvaja. Na eni strani imamo skupino ekstremno bogatih posameznikov, ki vse več zapravlja, na drugi strani pa imamo precej ljudi z nič ali z zelo malo premoženja. To lahko potrdita številki, da 1 odstotek najbogatejših razpolaga s 43 odstotki vsega svetovnega premoženja ter Kapurjeva ocena, da je 20 odstotkov najbogatejših Zemljanov odgovornih za 60 odstotkov svetovne potrošnje. Investiranje v tisto, kar žene potrošnjo pa se je v preteklosti izkazalo za izredno dobičkonosno.
Kako te trditve prenesti v strategijo vlaganja?
Bogatejši zadnjih nekaj desetletij vse manj varčujejo in vse več zapravljajo. In za kaj zapravljajo? Kupujejo luksuzne dobrine in luksuzne storitve. Tako so analitiki pri Citibanku naredili košarico delnic podjetji, ki se ukvarjajo izključno s prodajo dobrin in nudenjem storitev za bogatejši sloj družbe. Med drugim lahko v njihovi košarici najdemo podjetja kot so: Porsche, Bvlgari, Hermès, Sotheby's, Julius Baer, Tiffany… Donosnost te košarice delnic so nato primerjali z donosnostjo različnih indeksov in dobili rezultate, ki jih marsikdo ne bi pričakoval. Donosnost take košarice je bila od leta 1985 do leta 2005 kar 17,8 odstotkov letno. V istem obdobju je bila donosnost indeksa S&P 500 13,2 odstotka. Slikoviteje povedano bi z investiranjem 10 tisoč evrov v luksuzne delnice po 20 letih imeli na računu približno 265 tisoč, v primeru investiranja v splošni trg pa kljub več kot 13-odstotni letni donosnosti »le« okoli 120 tisoč evrov. Tako so analitiki ugotovili, da v kolikor je razkorak med bogatimi in revnimi vedno večji, bi skladno s tem moral naraščati tudi razkorak med delnicami podjetij iz luksuznega sektorja in ostalimi podjetji. To je povsem logično, saj imamo večslojno družbo in kot kaže, bo razlika med posameznimi sloji v prihodnje vedno večja. Na podlagi napisanega lahko špekuliramo, da bodo najpremožnejši akumulirali še več bogastva, povpraševanje po luksuznih dobrinah pa bo s tem vedno višje. Posledično bodo naraščale tudi cene luksuznih dobrin in storitev. Ne smemo pozabiti, da je industrija luksuznega blaga in storitev veliko manj dovzetna do kriz. Povprečni ljudje so največkrat odvisni od bančnega financiranja, pri premožnih pa je del bančnega financiranja navadno nižji oziroma tudi ko tega potrebujejo, jim banka lažje odbori posojilo, med tem ko se posojilna aktivnost med krizo splošnemu prebivalstvu navadno močno upočasni. Zato potrošnja bogatih med krizo ne beleži tako velikega upada in enako velja za cene luksuznih dobrin in storitev. Lep primer tega smo videli tudi v Sloveniji, ko so med zadnjo krizo cene luksuznih nepremičnin padle veliko manj kot cene ostalih nepremičnin.
Portfelj delnic podjetij iz segmenta luksuza ima poleg visokega potencialnega donosa tudi ostale prednosti:
- dobra sektorska diverzifikacija,
- dobra regionalna diverzifikacija,
- odpornost na tehnološki napredek.
Luksuzni sektor nudi široko paleto naložb, s katerimi lahko posameznik poskrbi za ustrezno razpršitev. Investirate lahko tako v podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in prodajo nakita, kot tudi v podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo penin ali pa finančne ustanove, ki nudijo storitve privatnega bančništva. Morda se nekaterim zdi, da tak portfelj ne bi bil ustrezno razpršen, vendar upoštevajte podatek, da lahko v nekaterih primerih že z nakupom delnice le enega podjetja, sredstva razpršite med več kot 60 različnih blagovnih znamk. Delnica LVMH na primer ima v lasti znamke kot je šampanjec Moët & Chando, izdelovalec jaht Princess Yachts ter nakit Bvlgari. Enako velja tudi za nekatera druga podjetja oziroma delnice kot so na primer Kering, Richemont. Z nakupom teh delnic vlagatelj ne dobi le sektorske razpršitve ampak tudi geografsko, saj ta podjetja poslujejo na vseh trgih in niso odvisni le od ene regije. Istočasno so ta podjetja neobčutljiva na tehnološki napredek, saj njihova vrednost ne temelji na najnovejši tehnologiji ampak na samem statusu znamke, tradiciji, kakovosti…Takšna naložbena strategija je tako zelo primerna za dolgoročno vlaganje.
Plutonomija danes
Od leta 2004 do danes se je na finančnih trgih marsikaj spremenilo in enako velja tudi za »luksuzne delnice«. Da bi preveril ali teorija, ki so jo razvili analitiki Citibank še drži, sem sam sestavil košarico delnic različnih podjetij iz sektorja luksuza. Nekaj podjetij sem izbral kar iz Citibank-ove košarice, druga sem zamenjal in nekatera dodal. Tu je moja košarica ki sem jo poimenoval kar Luxury10:
| Delnica | Donosnost od 1.1.2003 do 1.15.2021 |
|---|---|
| LVMH | 1.5369,69 % |
| Hermes | 2.560,73 % |
| Kering | 1.076,10 % |
| Burberry | 927,31 % |
| Soetheby's | 628,34 % |
| Tiffany | 451,60 % |
| Toll Brothers | 470,19 % |
| L’Oréal | 442,54 % |
| Estée Lauder Companies | 2.132,84 % |
| Inter Parfums | 1.331,36 % |
Donosnost košarice od 1.1.2003 do 1.15.2021 je znašala 1.154.97 odstotkov, kar znaša 14,56-odstotno letno donosnost. To je izjemno, če upoštevamo, da smo v tem obdobju doživeli dve večji krizi. Povprečna letna donosnost indeksa S&P 500 je bila v tem obdobju 7,79-odstotna. Na tem mestu lahko trdim, da je bila strategija vlaganja v luksuzne delnice v preteklosti veliko bolj donosna od večine indeksov in skladov. Pri košarici bi sicer lahko z odstranitvijo nekaterih delnic prišli še do višje donosnosti. Z nakupom delnic podjetij, ki izhajajo iz konglomeratov LVMV, Kering in Estée Lauder Companies bi povprečna letna donosnost znašala zavidljivih 18,36 odstotka. Z nakupom le treh delnic pa bi sredstva razpršili med več kot 120 različnih znamk iz različnih sektorjev v različnih svetovnih regijah.
V Sloveniji zaenkrat še nimamo sklada, ki bi uporabljal takšno strategijo vlaganja, je pa to lahko velika priložnost za prihodnost. Nenazadnje še nič ne kaže na to, da bi lahko prišlo do premoženjskega izravnavanja različnih družbenih slojev.
Vsekakor tu ne obstaja le eno mnenje, vendar obstaja več mnenj, več pogledov na to naložbeno strategijo, zato bi z veseljem slišal tudi vaše mnenja, kritike, komentarje, ki jih lahko napišete na moj e-mail naslov: [email protected].
