Srednjeročno bo cena odvisna od fiskalne politike ZDA, tečaja dolarja in globalne politične situacije.
Plemenite kovine že dolgo veljajo za varno naložbeno zatočišče v času krize, saj je denimo zlato v desetletju med 2001 in 2011 pridobilo krepko čez 600 odstotkov in pred natanko letom dni doseglo nov absolutni rekord pri 1889,7 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Toda temu je sledil mini zlom, ki je v roku dveh mesecev ceno zbil za skoraj šestino in od takrat so se naložbeni obeti te žlahtne kovine močno poslabšali, saj vlagatelji cenovne odboje namesto za spodbujanje rastočega trenda izkoriščajo večinoma le še za odprodaje.
Komercialna uporaba zlata le kaplja v morje
Na realnem trgu ima največ zaslug za to padajoče povpraševanje po fizičnem zlatu, saj svetovni zlatarji in draguljarji zaradi gospodarske krize beležijo močan upad dejavnosti. To je posebej opazno na tradicionalnih zlatih trgih, kot sta Kitajska in Indija, ki sta v zadnjem obdobju utrpeli močno upočasnitev gospodarske rasti. Zlasti v Indiji je zaradi depreciacije rupije občutno upadla tudi kupna moč, zato indijski zlatarji na letni ravni beležijo celo prepolovitev naročil. Toda uporaba zlata v komercialne namene ima v celotni sliki zanemarljiv pomen. Poglavitni krivec za manjšo privlačnost zlata je namreč ameriški dolar, ki je v zadnjih 12 mesecih pridobil vrednost za skoraj 13 odstotkov, obstaja pa tudi verjetnost nadaljnje krepitve. Za to obstajajo številni razlogi, od zaostrovanja evropske dolžniške krize, upočasnjevanja svetovnega gospodarstva, ki povzroča beg kapitala s trgov v razvoju, pa do razmeroma stroge monetarne politike ameriške centralne banke (Fed).
Fed zadnja leta konservativnejši
Japonska (BoJ), še bolj pa britanska (BoE) in evropska (ECB) centralna banka so namreč v zadnjih dveh letih občutno okrepile svoje bilance z nakupi državnih obveznic, s čimer so skušale spodbuditi pešajoča domača gospodarstva. Na drugi strani se je Fed podobnih stimulativnih ukrepov lahko izogibal, saj so trenutne razmere v ZDA nekoliko boljše. Zadnji gospodarski kazalci z izjemo trga dela so pozitivno presenetili. Pogum se vrača tudi vlagateljem na borzi, inflacija je v vzponu, gospodarstvo pa kaže znake stagnacije, a se za zdaj še ne krči. Obenem tako imenovani tretji krog kvantitativnega lajšanja (QE3) v Fedovem arzenalu predstavlja orožje v skrajni sili, zato ga bo guverner Ben Bernanke verjetno prihranil za primer resne recesijske grožnje. Bernanke je dosedanje monetarne ukrepe vedno tudi vnaprej napovedal na takšen ali drugačen način, tokrat pa temu ni tako, zato so mnenja analitikov glede QE3 pred zasedanjem Feda 13. septembra močno deljena. Številni menijo, da bo Bernanke namesto "nuklearne opcije" QE3 raje uporabil "mehke opcije" ohranjevanja nizkih obrestnih mer vsaj za prihodnje leto, če ne celo vse do leta 2015. Prav odsotnost QE3 naj bi bil ključni manjkajoči dejavnik za ponovno rast cene zlata, kratkoročno pa bi utegnil pomeniti celo občutnejše padce.
Med fiskalnim klifom in političnimi žarišči
Toda številnih poznavalcev malce boljši gospodarski podatki še zdaleč ne prepričajo, zato prej ali slej pričakujejo naznanitev QE3, saj finančne stabilnosti v ZDA še zlepa ni na vidiku. Ameriški javni dolg namreč še vedno raste bistveno hitreje od BDP in državi že konec letošnjega leta grozi tako imenovani fiskalni klif. Ta oblastem ponuja dve možnosti - nadaljevanje dosedanje fiskalne politike in rastočega dolga, ki ne dreza v politično osje gnezdo, a ZDA vodi po poti Evrope, ali pa obsežno krčenje javnih izdatkov in višanje davkov, kar bi državo lahko pahnilo celo nazaj v recesijo. V vsakem primeru pa na srednji rok pričakujejo slabitev dolarja, kar bi pomenilo ponovno rast povpraševanja po zlatu. K temu bi lahko prispevali še številni drugi dejavniki, denimo vnovični posegi ECB na evropskih obvezniških trgih, ki so bržkone neizogibni za ohranitev skupne evropske valute in žarka upanja gospodarskega okrevanja. Tu so še rastoče svetovne cene hrane, zaradi katerih smo lahko priča hudemu zaostrovanju geopolitičnih napetosti, ter ideološki kotel Bližnjega vzhoda, kjer sta vztrajanje arabskih pomladnikov ali celo dejanski izbruh vojne med Iranom in Izraelom povsem realna scenarija. Zato mnogi analitiki menijo, da je trenutni premor na trgu zlata zgolj začasen in naj bi trajal še največ šest mesecev, morebitna korekcija na ravni med 1200 in 1400 dolarjev za unčo pa bi pomenila celo nove nakupne priložnosti. Dolgoročni obeti so medtem še vedno izrazito pozitivni, saj naj bi zlato v roku dveh let preseglo 2500 dolarjev, v sledečih letih pa bi se lahko ta vrednost ob ugodnem razpletu celo podvojila.
