Rubelj je v primerjavi z evrom letos izgubil že okoli 10 odstotkov vrednosti. Pred negativnimi tečajnimi razlikami se skušajo slovenski izvozniki na ruskem trgu ščititi s prilagajanjem cen, podpisovanjem pogodb v rubljih...
Poslovanje slovenskih podjetij v Rusiji je letos močno zaznamoval padec vrednosti ruskega rublja za približno deset odstotkov. Zaradi tega se slovenski izvozniki na trgu največje države sveta spopadajo z negativnimi tečajnimi razlikami, ki so udarile tudi po njihovih dobičkih.
Kapital se seli iz Rusije
Še na začetku leta je bilo treba za en evro odšteti »le« dobrih 40 rubljev. V teh dneh bi morali zanj plačati že več kot 45 rubljev. »Konec maja in v začetku junija je prišlo do bistvene depreciacije rublja proti evru,« so opozorili v Gorenju, ki v Rusiji proda za več kot 100 milijonov evrov blaga. Takrat je vrednost rublja zgrmela – za evro je bilo treba odšteti 43 in več rubljev. Od takrat naprej se tečaj giblje v razponu med 43 in 45 rublji za evro, z občasnimi kratkotrajnimi odkloni.
Na bistveno spremembo tečaja evro/rubelj je vplivalo več dejavnikov. Med njimi velja izpostaviti pojemanje gospodarske aktivnosti v Rusiji v kombinaciji z notranjimi razlogi, nemiri v nekaterih državah v razvoju, ki so privedli do umika kapitala iz tako imenovanih držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), gibanje cen nafte in tečaja ameriškega dolarja, so ocenili v Gorenju. Po nedavnem poročanju tednika The Economist se je v zadnjem četrtletju letošnjega leta bruto družbeni proizvod v Rusiji zvišal le za 1,2 odstotka. Kljub višji rasti kreditov gospodinjstvom, le petodstotni brezposelnosti in naraščanju plač se zasebna potrošnja ohlaja. Po podatkih Svetovne banke je rusko gospodarstvo že doseglo zgornjo mejo rasti . Ker v preteklosti niso veliko vlagala v opremo in tehnologijo, ruska podjetje ne morejo konkurirati s kakovostjo proizvedenega blaga. Ogromne nezasedene industrijske zmogljivosti iz časov Sovjetske zveze so pomenile, da podjetjem v preteklosti ni bilo treba vlagati več, če so želela proizvajati več. Toda za prihodnjo rast bo morala Rusija s 140 milijoni prebivalcev, od katerih jih je 20 milijonov zaposlenih v javnem sektorju, 60 milijonov pa je upokojencev, več vlagati v nove tehnologije, zvišati učinkovitost in produktivnost dela. V prihodnosti bi lahko Rusija, ki je ena od največjih proizvajalk nafte, naletela na veliko, morda celo ključno oviro pri iskanju novega zagona. Cena nafte bi se namreč lahko zaradi naraščanja proizvodnje nafte v ZDA iz škrilavcev, novih odkritij nafte v Afriki in prvih znamenj stabilizacije odnosov med ZDA in Iranom v prihodnosti pomembno znižala.
Ščitenje pred tveganji omejeno
Kako so padec rublja prenesli vodilni slovenski izvozniki na ruski trg? Kljub negativnim tečajnim razlikam raven prihodkov in dobičkonosnost poslovanja Skupine Krka na ruskem trgu nista bili prizadeti. S prilagajanjem cen in izboljšanjem sestave prodaje po izdelkih je namreč novomeški družbi uspelo omiliti posledice padca vrednosti rublja. Predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec je dejal, da gibanje tečaja pozorno spremljajo, saj padec rublja oziroma krepitev evra draži njihove izdelke, saj vse surovine zanje plačujejo z evri. V primerjavi s Krko bodo tečajne razlike vplivale na Heliosov dobiček, vendar za zdaj še ni znano, v kolikšni meri. Vse svoje izdelke Helios v Rusijo sicer prodaja v evrih. Zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti Slavinec pričakuje tudi nove, še večje pritiske na cene njihovih izdelkov. Apreciacija evra do rublja pa prek negativnih tečajnih razlik neposredno pomembno vpliva tudi na poslovni izid Gorenja. Po naših informacijah naj bi negativni učinek v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal kar devet milijonov evrov.
Čeprav je ščitenje pred valutnimi tveganji na trgih v razvoju omejeno, po pojasnilih Krke določeni finančni instrumenti za zavarovanje obstajajo. Toda zaradi visoke cene so manj učinkoviti. Zato v Skupini Krka, ki jo vodi Jože Colarič, uporabljajo druge načine zniževanja deviznega tveganja, na primer prilagajanje cen izdelkov in nakupi v lokalnih valutah. To velja predvsem za marketinške in preostale storitve ter za investicijo v tamkajšnjo tovarno Krka Rus. Pri njeni gradnji je bila namreč večina pogodb z izvajalci in dobavitelji podpisana v rubljih.
Tako kot njihovi konkurenti se v Gorenju pred valutnimi tveganji ščitijo s kombinacijo različnih ukrepov. To so sklepanje tako imenovanih »forwardov« (terminskih pogodb), pri katerih se zaradi višine lokalne obrestne mere pojavlja problem njihove ročnosti. Poleg tega uporabljajo faktoringe, s katerimi si krajšajo čas med izdajo faktur in denarnimi prilivi. Tečajnim razlikam pa se v Gorenju prilagajajo predvsem s prilagajanjem oziroma povečanjem prodajnih cen, vendar pa to vpliva na njihovo konkurenčnost.
V Heliosu skušajo z vsemi večjimi industrijskimi kupci skleniti letne pogodbe. Njihovo trgovsko rusko podjetje ima v pogodbah vključeno »varovalko«, ki opredeljuje, pri kakšni spremembi cen surovin ali tečajev lahko spremenijo prodajno ceno. Toda zaradi presežkov ponudbe na trgu spremembe cen v Heliosu težko uveljavijo, je dejal Slavinec. Kljub vsemu jim je v zadnjih letih zaradi rasti cen surovin uspelo kar nekajkrat na leto dvigniti cene izdelkom in tako približno ohraniti njihovo donosnost. Tako kot v Krki in Gorenju se tudi v Heliosu pred tečajnimi razlikami ščitijo z izvedenimi finančnimi inštrumenti in terminskimi pogodbami.
