Zaradi gospodarske krize so potrošniki v zadnjih dveh letih začeli zmanjševati nakupe hrane in pijače. Ker so padci prodaje živil vrednostno višji od količinskih, je to eden od kazalnikov, da prebivalci vedno več nakupujejo v diskontnih trgovinah.
Realni prihodki od prodaje v trgovini na drobno so se po podatkih državnega statističnega urada septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za šest odstotkov. To pa pomeni, da so bili septembra prihodki trgovskih družb celo najnižji v zadnjih nekaj letih.
Če je po nastopu gospodarske krize leta 2008 začela padati potrošnja trajnih dobrin, se je zaradi čedalje slabših ekonomskih razmer v državi v zadnjih dveh letih zniževala tudi poraba hrane in pijače. Prodaja v vseh trgovinah z živili se je po izračunih mednarodne marketinške agencije AC Nielsen v zadnjem letu (do konca julija) znižala za 1,4 odstotka. Toda če odmislimo diskontne trgovce (Lidl, Hofer in Eurospin), ki postopoma pridobivajo tržne deleže, po nekaterih ocenah pa naj bi obvladovali že več kot 20 odstotkov trga, se je prodaja klasičnih trgovcev na drobno v obravnavanem obdobju znižala za 5,9 odstotka. Iz tega lahko sklepamo, da se prodaja bolj kot količinsko znižuje vrednostno oziroma da Slovenci zaradi krize vse pogosteje nakupujejo v diskontnih prodajalnah. Za predstavo, v Srbiji so se nakupi hrane in pijače v zadnjem obdobju zvišali za 8,4 odstotka, na Hrvaškem za 0,6 odstotka, medtem ko so v BiH padli za 3,3 odstotka.
Član upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije in direktor Lesnine Bojan Papič je ocenil, da kupna moč prebivalstva med drugim pada zaradi zniževanja plač, zviševanja življenjskih stroškov in davkov ter zniževanja socialnih transferjev. Zaradi napovedanih novih davkov so ljudje stalno pod pritiskom, zato so previdni in kupujejo manj izdelkov, pa je dejal generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič. Predsednik Mercatorjeve uprave Toni Balažič je pojasnil, da potrošniki posegajo po cenejših in drugih vrstah izdelkov, več pa nakupujejo tudi v raznih akcijah.
Tako kot pri prodaji hrane pri nas letos beležimo tudi precejšnje padce nakupov tehničnega blaga. Po podatkih European DIY Retail Association (EDRA) se je namreč prodaja tehničnega blaga v prvih devetih mesecih letos znižala za deset odstotkov. Slabše od Slovenije se je odrezala le Češka, kjer je prodaja padla za 12 odstotkov. Po podatkih tržnoraziskovalne agencije Gfk Slovenija se je prodaja bele tehnike od leta 2009 do 2012 količinsko znižala za 15 odstotkov, vrednostno pa za 18 odstotkov. Precej bolj se je v obravnavanem obdobju znižala prodaja zabavne elektronike (TV, akustika...). Ta je količinsko padla za 42 odstotkov, vrednostno pa za 36 odstotkov. Po Papičevih pojasnilih se je prodaja Lesnine od leta 2008 zniževala po 10 odstotnih točk na leto, v zadnjem času pa jim jo je uspelo stabilizirati.
In kako omiliti padce prodaj?
Kot je pojasnila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Maja Makovec Brenčič, se trgovci v sodelovanju z dobavitelji poslužujejo vedno več prodajnih akcij. Razvoj interneta omogoča, da potrošniki pred posameznimi nakupi primerjajo cene izdelkov. Prek facebooka pa lahko trgovci pred nakupi svojim strankam tudi svetujejo. Kupci vedno bolj gledajo na to, kaj za svoj denar lahko dobijo. Ravno razvoju spletne prodaje je bila sicer posvečena nedavna strateška konferenca o trgovini, ki jo je organizirala Trgovinska zbornica Slovenije.
Leta 2016 30-dnevni plačilni roki
Dodatne težave pri poslovanju trgovcev bodo prinesli napovedani krajši plačilni roki. Kot je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan, po spremembah zakona o kmetijstvu, ki naj bi šel v kratkem v medresorsko usklajevanje, plačilnih rokov ne bo mogoče več podaljševati. Za hitro pokvarljivo blago, ki ima rok uporabe do 30 dni, prihodnje leto plačilni rok ne bo smel biti daljši od 75 dni, z začetkom leta 2015 bo najdaljši plačilni rok lahko znašal 45 dni, leta 2016 pa 30 dni. Za blago, ki ni hitro pokvarljivo, pa naj bi plačilni rok znašal največ 60 dni.
