Vlagatelji na kapitalskih trgih so v tem tednu ponovno pokazali optimizem. Wall Street je v tem tednu povsem prezrl japonske in libijske grožnje ter si privoščil enega izmed najboljših tednov v tem letu. Vlagatelji so delnice kupovali v pričakovanju objav lepih dobičkov prvega letošnjega četrtletja. Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S&P 500, naj bi porasli za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Tudi končni podatek o rasti ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju je pozitivno presenetil. Bruto domači proizvod je napredoval za 3,1 odstotka, kar je bolje od februarske ocene (2,8 odstotka). Potrošniško zaupanje je v ZDA marca po podatkih organizacije Conference Board sicer prvič po treh zaporednih mesecih rasti nazadovalo, vendar manj od pričakovanj. Analitiki ugibajo, ali je to posledica večje zaskrbljenosti zaradi rasti cen bencina in morda posledic japonskega potresa. Manjši padec od pričakovanj je bil zadosten razlog, da se je ameriški delniški trg povzpel, pri čemer so največ pridobile delnice tehnoloških podjetij.
Vlagatelji stavijo na okrevanje
Vlagatelji očitno stavijo na nadaljevanje okrevanja svetovnega gospodarstva, medtem ko vladna kriza na Portugalskem ni zadušila pozitivnega vzdušja, saj gre za eno manjših gospodarstev v Evropi. Predstavniki Portugalske so tudi izjavili, da zunanja pomoč državi ne bo potrebna, medtem pa se svetovne bonitetne agencije pripravljajo na nižanje bonitetne ocene Portugalski. Bonitetna agencija Fitch je v tem tednu že znižala oceno kreditne sposobnosti. K temu je dodala svoje del tudi bonitetna agencija S & P, ki je poslabšala bonitetno oceno petim portugalskim bankam in dvema podružnicama, hkrati pa napovedala, da bi lahko vnovič oklestila bonitetno oceno Portugalske.
Vrednost indeksov se je v tem tednu okrepila
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu nekoliko okrepila. Indeks DAX je teden končal 2,9 odstotka višje in je v sredo dosegel 7048 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,6 odstotka višje, angleški indeks FTSE100 pa je v tem tednu pridobil 1,4 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa S&P500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje sklenila 1,6 oziroma 1,4 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 1,5 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2330 indeksnih točk.
Obrestne mere, valute, surovine
Dolar se je v tem tednu podražil glede na evro, saj utegne FED prej od napovedi zaostrovati denarno politiko. Predsednik zvezne banke Philadelphia Charles Plosser je posvaril, da se potrošnja povečuje s kar previsokim ritmom, popravlja pa se tudi trg dela, zato bi se morala ameriška centralna banka kmalu odzvati z višjimi obrestmi.
Evru ni koristilo niti to, da so portugalske obveznice zadnje dni padle na rekordno nizko raven. Vrednost evra se je proti dolarju v sredo gibala pri 1,41.
Cena za sod zahodnoteksaške nafte se je nekoliko znižala, kar je posledica napredka libijskih upornikov v boju zoper režim dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Cena za sod nafte se je v sredo gibala pri 104,5 dolarja, kar je 1,5 odstotka nižje glede na pretekli teden.
Med surovinami se je v tem tednu najbolj podražilo srebro, ki je kljub visoki ceni v tem tednu pridobilo dodatnih 2,8 odstotka in pristalo pri 37,36 dolarja za unčo.
Kapitalski trgi so ponovno dobili zalet navzgor po nekaj dobrih makroekonomskih rezultatih. To pa je tudi močna vzpodbuda tako za Evropsko centralno banko kot za FED, da bosta prej kot predvideno dvignila obrestne mere. Večina teh pričakovanj je že všteta v trg, kako pa bo to vplivalo na nadaljnje okrevanje gospodarstva, pa je velika neznanka.
