Izraz ni le naslov znane britanske komične nanizanke, temveč je tudi fraza, ki pravi, da se lahko oseba, če je dovolj pametna in iznajdljiva, izogne trdemu delu. Tako nekako mnogi vlagatelji dojemajo trenutno dogajanje na trgih.
Centralne banke so trge zasule z do sedaj nepredstavljivo količino denarja. Čeprav previdni, so vlagatelji soočeni z izgubo vrednosti prihrankov ali pa investiranjem v delnice in kripto valute. Drži, da so bili zaslužki na borzah v zadnjem letu visoki in da je bilo do njih zelo enostavno priti, vendar se sedaj pojavlja tveganje previsoke samozavesti, ki se lahko realizira že ob večji korekciji. Delež malih vlagateljev na trgih je na rekordni ravni in ravno ti vlagatelji, v kombinaciji z ETF skladi, najbolj vplivajo na nihajnost trgov.
Letošnje leto so trgi začeli izjemno, saj smo že ob izteku prvega četrtletja dosegli ravni, ki so jih številni analitiki napovedovali za konec leta. Razlog tiči v optimizmu vlagateljev glede razvoja pandemije in v napovedanih spodbudah gospodarstev praktično v vsakem kotičku sveta. Spodbude so že zdavnaj presegle do zdaj rekordne količine sredstev, ki jih je svet investiral po koncu druge svetovne vojne, denar pa se posredno preliva tudi v različne tipe naložb od delnic do kripto valut. To niti ni presenetljivo, saj stanje v bančnem sistemu vlagateljem, ki ne želijo, da bi kupno moč njihovih prihrankov najedla inflacija, ne pusti druge izbire.
V zadnjem obdobju je opaziti večjo previdnost vlagateljev predvsem zaradi rekordnih vrednosti in grožnje višje inflacije. Nenazadnje tudi višja potrošnja, ki bo posledica vseh spodbud, ustvarja pritisk na cene dobrin in storitev. Vlagatelji so tako v precepu zaradi tehtanja med obeti za rast in tveganjem, ki ga sprejmejo z nakupom delnic. To je v zadnjih tednih opaziti tudi pri gibanju pomembnejših borznih indeksov. Trenutna slika je najlepša v ZDA in na Kitajskem, stanje pa se končno izboljšuje tudi v EU. V Evropi se je spomladi uresničilo tveganje, ki smo ga navajali ob koncu lanskega leta, to je tveganje počasnejšega cepljenja od pričakovanega ter težave pri dobavi cepiv.
Nekoliko spodbudnejše pa je stanje na Ljubljanski borzi, ki je med vsemi evropskimi borzami letos najdonosnejša. Ljubljanska borza je zaradi svoje neučinkovitosti in nizkih vrednotenj še vedno zelo privlačna, borzne družbe pa ponujajo zavidljivo dividendno donosnost. Po pričakovanjih analitikov bodo tudi letos dividende slovenskih borznih družb višje od evropskega povprečja, ki naj bi v letu 2021 znašalo okoli 2,8 odstotka. V Sloveniji pa bodo letos dividende nekaterih družb iz prve kotacije presegle tudi mejo 5 odstotkov.
Za konec bomo ponovili tisto, kar smo že večkrat zapisali: Lahko bi ocenili, da se nahajamo v obdobju evforije, podkrepljeni s poceni denarjem. Ravno to dogajanje praktično ne pusti prostora za napoved negativnega razpleta leta, zato se optimizmu pridružujemo tudi sami. Ocenili bi, da je realno pričakovati v kratkem korekcijo, ki bo zelo hitra in ne bo pustila časa ukrepati, vendar dolgoročnih padcev trenutno okolje ne podpira. Zatorej ostajamo optimisti!
Priporočamo previdnost, istočasno pa odsvetujemo plavanje proti toku, saj je ta v tem trenutku premočan!
