V mesecu novembru se znova ponavlja zgodba iz letošnje pomladi, ko je dolžniška kriza v euroobmočju pokazala svoje zobe. Tokrat je bila na vrsti za pomoč Irska, vendar za razliko od reševanja Grčije, trgi kapitala niso pozitivno sprejeli te novice, saj je pogled trgov že obrnjen na naslednje ranljive države – Portugalsko, Španijo, Italijo in Belgijo.
Lahko rečemo, da je evropska dolžniška kriza prešla v nevarnejšo fazo, kjer bodo potrebni novi ukrepi s strani evropske politike, če se želi ohraniti evroobmočje v trenutni zasedbi. Če želi Evropa prekiniti nadaljevanje krize, bi morala Evropska centralna banka (ECB) povečati nakupe obveznic kritičnih držav in posnemati ameriški Fed.
Delniški trgi so na podlagi negativnih dogodkov v Evropi doživeli padce, kar pa evropski vlagatelji, zaradi padca evra nasproti ostalim valutam, niso občutili. Nasprotno, večina delniških indeksov je v evrih pridobila na vrednosti. Svetovni delniški indeks MSCI World Index je pridobil 4,22 odstotkov in letošnjo donosnost povečal na 12,27 odstotkov. Največjo rast so doživele japonske delnice, rast v evrih je znašala kar 10,94 odstotkov. Na negativni strani najdemo evropske delnice, predvsem francoske, ki so izgubile 5,82 odstotkov. Med poraženci znova najdemo Slovenijo, kjer je SBI TOP izgubil 2,62 odstotkov. Slovenski delniški trg, za razliko od Pahorjevih trditev, da smo zmagovalci krize, priča o prav nasprotnem.
Težave evra
Glavna tema na trgih kapitala v preteklem mesecu je bila znova dolžniška kriza v Evropi in vprašanja ali bomo doživeli bankrot katere izmed kritičnih držav in ali to lahko pomeni konec evroobmočja? Verjetnost, da bo potrebno prestrukturiranje dolgov določenih prezadolženih držav v prihodnje, je dokaj visoko. To potrjujejo tudi cene obveznic kritičnih držav, kjer je prestrukturiranje dolgov že vračunano. Ali bo to pomenilo konec evroobmočja pa je drugo vprašanje, predvsem politično. Sedaj so se pokazale razlike med članicami v vsej svoji moči. Na eni strani Nemčija, ki ne želi povečati mehanizma oz. sklada za pomoč državam in uvesti enotne evroobveznice, saj bi to pomenilo dražje zadolževanje za njih, ter določenimi šibkejšimi članicami, ki vidijo izhod iz krize predvsem v enotni e-obveznice. Pričakovati je, da se bo kriza nadaljevala v letu 2011 in Nemčija se bo morala odločiti ali bo zapustila evrobmočje ali pa bo popustila zahtevam ostalih članic. Možno je pričakovati uvedbo e-obveznice drugo leto, kar bi lahko bil prvi korak k skupni fiskalni politiki. Dejstvo vseeno ostaja, da je fiskalni položaj celotnega evroobmočja v boljšem stanju, kot denimo ZDA ali Japonska, zato ostaja občutek, da so težave evroobmočja rešljive, le politična volja manjka.
Pogled naprej
Kljub težavam v evroobmočju pa ostajajo delnice najbolj privlačen naložbeni sektor tudi za leto 2011. Prvi razlog je nadaljevanje gospodarskega okrevanja, tako v državah v razvoju, kot tudi v ZDA, kjer bo ob fiskalnih spodbudah (podaljšanje davčnih olajšav), dodatno k okrevanju pripomogla agresivna monetarna politika ameriške centralne banke (QE2). Drugi razlog je še vedno ohlapna monetarna politika, tako, da bodo obrestne mere tudi v 2011 ostale na nizkih nivojih. Zadnji razlog je podcenjenost delnic nasproti obveznicam, še posebej, če bo uspelo centralnim bankam vzpodbuditi inflacijo.
Kljub težavam v evroobmočju pa ostajajo delnice najbolj privlačen naložbeni sektor tudi za leto 2011.
Graf 1: Gibanje S&P 500 v obdobju 1.1.2009 – 10.12.2010
