Kratkoročni obeti so spremenljivi, dolgoročni pa definitivno pod povprečjem.
Zadnji teden je na borze prinesel manjšo ohladitev. Nič posebej dramatičnega se sicer ni zgodilo le malce vročega zraka iz pregretega trga je ušlo. V naslednjih mesecih lahko še največ premikov pričakujemo zaradi sledečega dogajanja: britanskega referenduma o izstopu iz EU, ponovnega grškega nezadovoljstva zaradi varčevalnih ukrepov ter kandidature najbogatejšega slovenskega zeta za stolček predsednika ZDA. Seveda ne gre pozabiti centralnih bank, ki lahko vsak mesec pripravijo kako novo presenečenje v globalni tekmi za razvrednotenje kupne moči prebivalstva.
Nevarna kombinacija visokih vrednotenj in pretiranega optimizma vlagateljev
Sami po sebi ti dogodki dolgoročno gledano ne pomenijo nič posebnega za delniške trge, ti so prebrodili že veliko večje ovire. Ker pa so obenem delnice danes na precej visokih cenovnih nivojih, ki se jim lahko reče tudi »priced for perfection«, so ravno zaradi tega tudi toliko bolj občutljive na dogodke, ki bi utegnili razburkati gladino vode. Nevarnost se torej ne skriva v dnevnem dogajanju, ki je že po pravilu nepredvidljivo, nevarnost se skriva v notranji strukturi trga, kjer prevladuje kombinacija visokih vrednotenj in pretiranega optimizma vlagateljev. Ta kombinacija je tista, ki definira podpovprečne bodoče donose. Kako se bodo ti podpovprečni donosi dejansko manifestirali v prihodnjih letih je seveda bolj stvar domišljije, vsekakor pa ne bodo linearni.
Delnico niso poceni
Eden od indikatorjev, ki najbolje korelirajo z bodočimi donosi na delniških trgih je t.i. Buffetov indikator. Gre za razmerje med tržno kapitalizacijo delnic na ameriških borzah in vrednostjo ameriškega BDP (market capitalisation/GDP). Kot lahko vidite na priloženi sliki, se danes nahajamo dva standardna odklona od dolgoletnega povprečja tega indikatorja. Enkrat samkrat v povojni zgodovini tega indikatorja so bile delnice dražje kot so danes in sicer leta 2000. Za primerjavo si poglejte kakšna so bila denimo vrednotenja leta 2007, ko delnice prav tako niso bile poceni, a se tista situacija, ki se je končala s hudo finančno krizo ne more primerjati z današnjim stanjem na delniških trgih.
Koliko časa bodo vlagatelji tolerirali taka odstopanje od povprečja je neznanka. Izraelski psiholog in ekonomist Daniel Kahneman, nagrajen tudi z Nobelovim priznanjem, v svoji knjigi »Thinking fast and slow« pravi, da je »mean regression« človeku ena najtežje doumljivih kategorij, zato sklepamo, da se večina ne zaveda, kaj ta slika pomeni za njihove bodoče borzne donose. V resnici pa je pravzaprav precej jasna. Vedeti pa morate, da ta indikator ne kaže kratkoročne smeri trga, temveč le stanje splošnega vrednotenja delnic. Pove nam torej, kakšne donose lahko pričakujemo denimo v naslednjih petih do desetih letih, nima pa prav nobene napovedne vrednosti glede dogajanja naslednji teden ali mesec.
