Evropski delniški trgi so v zadnjih štirinajstih dneh pokazali različno gibanje. Glavni evropski indeks stotih največjih evropskih podjetij FTSE Eurotop100 je zabeležil 0,7-odstotno rast in trgovanje končal pri 2648 točkah. Med lokalnimi indeksi se je ponovno najbolje odrezal nemški predstavnik. DAX30 je pridobil kar 2,6 odstotka vrednosti in se v četrtek dvignil celo do 9400 točk.
0,4-odstotni dvig na 4300 točk. V negativne številke je tokrat potonil britanski delniški trg. Indeks FTSE100 je ob blagem 0,2-odstotnem zdrsu zabeležil nivo 6655 indeksih točk. V enakem obdobju je ponovno popustila cena zlata. Kupci so konec tedna za zlato unčo odštevali manj kot 1250 ameriških dolarjev oziroma dobre tri odstotke manj kot pred štirinajstimi dnevi. Kot običajno je ob zlatu popustilo tudi srebro. Unča srebra je bila v petek vredna 19,85 ameriškega dolarja, kar pomeni 5-odstotni padec glede na ceno iz sredine novembra. Manjši padec je v zadnjih dveh tednih zabeležila tudi cena nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte se je pocenil za 1,4 odstotka, na 92,6 ameriškega dolarja.
Koalicija z absolutno večino
Med pomembnejšimi evropskimi novicami naj omenim uspeh kanclerke Angele Merkel. Po dolgih pogajanjih, ki so trajala kar dva meseca, ji je uspelo sestaviti močno koalicijo (CDU, CSU in SPD), ki bo imela v parlamentu absolutno večino. Za zmago je Merklova nemški levici (SPD) obljubila uvedbo minimalne plače, a ji je hkrati uspelo ohraniti večino svoje dosedanje »konservativne« fiskalne politike. Novica o oblikovanju koalicije je dala zalet nemškemu indeksu, ki ne pozna poraza že zadnjih sedem trgovalnih dni.
ECB razmišlja o dodatnih znižanjih že tako nizke temeljne obrestne mere
Za dodatno mero razburljivosti na evropskih trgih, vse od znižanja temeljne obrestne mere na 0,25 odstotka, s svojimi izjavami skrbijo vidni predstavniki ECB. Med zadnjimi je pod soje žarometov stopil član sveta ECB Ardo Hansson, ki je potrdil govorice, da ECB razmišlja o dodatnih znižanjih že tako nizke temeljne obrestne mere, hkrati pa centralna banka razmišlja o znižanju obrestnih mer na depozite v negativne številke (–0,1 odstotka). Za dodatno nejasnost je nato z zanikanjem Hannsonovih informacij poskrbel predsednik ECB Mario Draghi.
