Svetovni kapitalski trgi so po več tednih rasti v tem tednu doživeli nekoliko večji popravek v negativno smer. Na gibanje tečajev je vplival tudi ukrep kitajske centralne banke, ki je zvišala zahteve za nujne denarne rezerve, in sicer za 50 bazičnih točk.
Kitajska centralna banka bo sedaj morala v nujne denarne rezerve nameniti 19,5 odstotka depozitov, medtem ko bodo majhne in srednje velike banke za to morale nameniti 16 odstotkov depozitov.
Dogajanje v Libiji zasenčilo izjemno pozitivno novico iz Nemčije
Od vsega je še najbolj trge pretreslo dogajanje v Libiji. Vlagatelji se namreč bojijo, da se je Libija znašla tik pred začetkom državljanske vojne. Strah je še okrepil sin libijskega voditelja, ki je protestnike opozoril, da bo v državi izbruhnila krvava državljanska vojna, če ne bodo sprejeli predlaganih reform.
Povsem neopazno je na trgu reagirala izjemno dobra novica za nemško gospodarstvo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave IFO iz Münchna, se je v Nemčiji februarja glede na januar zvišal za 0,9 točke, na 111,2 točke. Omenjeni kazalec se je sicer zvišal že deveti mesec zapored, tretjič zapored pa je dosegel tudi nov vrh in je trenutno na najvišji vrednosti od leta 1991.
ECB pripravljeni na višanje obrestnih mer
Presenetljive novice prihajajo tudi z evropskega trga. Guverner centralne banke Luksemburga Yves Mersch je dejal, da bodo že na sestanku prihodnji teden v ECB najavili začetek priprav na povišanje temeljne obrestne mere. Dodal je, da je glede na gospodarsko okrevanje in dejstva, da je dejanska inflacija prebila ciljno, neizbežno uravnoteženje monetarne politike. Vlagatelji pričakujejo, da bo ECB temeljno mero na 1,25 odstotka dvignila septembra letos. Inflacija na območju evra je januarja poskočila na 2,4 odstotka letno, ciljna inflacija ECB pa je dva odstotka letno.
Potrošniško zaupanje v ZDA na najvišji ravni v zadnjih treh letih
Ta teden je pester tudi z vidika ekonomskih objav za ameriško gospodarstvo. Med pomembnejšimi je bil že objavljen podatek o potrošniškem zaupanju, ki ga meri indeks organizacije Conference Board. Potrošniško zaupanje se je februarja zvišalo na najvišjo raven v zadnjih treh letih, na 70,4 točke. Indeks cen stanovanj in hiš na 20 največjih mestnih območjih ZDA pa je decembra ponovno nazadoval. Med pomembnejšimi ekonomskimi podatki bo v tem tednu še objava podatka o naročilu trajnih dobrin in bruto družbenega produkta.
Največji svetovni indeksi v tem tednu nižje
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu močno padla. Indeks DAX je teden končal 3,2 odstotka nižje in je v sredo dosegel najvišjo vrednost po zlomu trgov, pri 7205 indeksnih točkah. Francoski indeks CAC40 je končal 3,3 odstotka nižje, angleški indeks FTSE100 pa je v tem tednu izgubil 2,7 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje sklenila 2,3 oziroma 1,7 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 3,8 odstotka ter v petek dosegel vrednost 2314 indeksnih točk.
Dolar nižje, nafta višje; srebro na 30-letnem vrhu
Ameriški dolar je v tem tednu močno izgubil proti evru potem, ko je član izvršnega odbora Evropske centralne banke dejal, da bodo primorani kmalu dvigniti obrestne mere, če se bodo inflacijski pritiski nadaljevali. V sredo se je tečaj EUR/USD povzpel na 1,3733.
Napeto dogajanje v Libiji je vplivalo tudi na ceno nafte. Ta država je namreč za vlagatelje zelo pomembna glede na dejstvo, da je ena največjih afriških proizvajalk črnega zlata, saj zagotavlja okrog dva odstotka vse nafte na svetu. Cena zahodnoteksaške lahke nafte je tako v sredo poskočila na 96 dolarjev, kar je 12,5-odstotna rast na tedenski ravni.
Rekordno raven pa je v tem tednu doseglo srebro, ki je v torek preseglo 3400 dolarjev za trgovano enoto. Samo v dobrem mesecu dni se je srebro podražilo za kar 27 odstotkov. Vlagatelji so v tem tednu začeli kazati prve znake negotovosti, vprašanje je samo, ali je to začetek korekcije ali manjši popravek trgov.
