Veliko ljudi se v zadnjem času sprašuje, kaj naj naredijo s privarčevanimi sredstvi. Je najboljša naložba v delnice, obveznice, depozite, zlato, industrijske kovine? V kateri valuti naj varčujejo, če evro razpade? Žal pa negotovi časi nikoli ne ponujajo gotovih odgovorov razen enega - večja razpršitev premoženja. Pa si poglejmo, zakaj.
Kaj ponuja večjo stabilnost v naslednjih letih?
V časih, ki nakazujejo na povečano verjetnost vnovične recesije, bi se na prvi pogled veljalo izogibati delnicam. Po drugi strani pa bilance velikih globalnih podjetij pokajo od zdravja, dobički so na rekordnih ravneh, napovedi pa kažejo na rast dobičkov tudi v prihodnjih letih. Je torej res bolje umakniti denar v obveznice bolj varnih držav, kot je na primer Nemčija, katerih donosi do dospetja ne pokrivajo niti inflacije, prekašajo pa jih tudi bistveno višji dividendni donosi globalnih multinacionalk, ki že desetletja uspešno poslujejo? Morda na kratek rok, ko je strah na borznih trgih velik, dolgoročno pa bodo investitorji še vedno iskali donosnost. Donosi obveznic bolj problematičnih evropskih držav so že precej višji, vendar ko se vprašamo, kaj ponuja večjo stabilnost v naslednjih letih - prezadolžena država z javnofinančnimi težavami ali velika podjetja s stabilnimi bilancami, se odgovor zopet (vsaj dolgoročno) nagiba v prid delnicam.
Svojevrsten paradoks pri depozitih
Depoziti, ki so pri nas daleč najbolj priljubljena oblika varčevanja, so od nekdaj predstavljali varno obliko naložbe. Svojevrsten paradoks predstavlja trenutna situacija, da zanje jamči država, katere zahtevan pribitek na njen dolg je višji od donosa bančnih vlog. Zakaj potemtakem rajši ne varčujemo v državnih papirjih kot v bankah, saj je bančni sistem povsem odvisen od države? Poleg tega se pojavlja vprašanje, v kateri valuti in državi varčevati, če verjamemo v razpad evra. Če bi se to zgodilo, bi prišlo do depreciacije valut evropskih držav z večjim dolgom in javnofinančnim primanjkljajem ter do apreciacije valut tistih držav, ki so v boljši finančni in gospodarski situaciji.
Varčevanje v tujih valutah, denimo v ameriških dolarjih, vam je v letošnjem letu do maja prineslo skoraj 10-odstotno izgubo, od takrat dalje pa 14-odstotni donos, kar priča o visoki valutni nihajnosti in s tem tveganju. Zlato je od začetka septembra upadlo za dobrih 17 odstotkov, srebro od konca aprila letos za 40 odstotkov; toliko o tradicionalnih hranilcih vrednosti. Industrijske kovine so od vrha v sredini februarja nižje za 29 odstotkov.
Smotrno je čim bolj razpršiti svoje premoženje
Na koncu pridemo do enakega odgovora kot na začetku. Ker se je povečala negotovost na skoraj vseh naložbenih segmentih, je smotrno čim bolj razpršiti svoje premoženje. To pa vključuje tako varčevanje v delnicah kot depozitih in obveznicah, bodisi preko skladov bodisi direktno.
