Slovensko gospodarstvo se bo po ocenah Banke Slovenije letos skrčilo za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa bo imelo 0,6-odstotno rast. Napoved je znatno nižja od pričakovanj iz oktobra lani, ko so bankirji za letos še pričakovali 1,7-odstotno rast.
Takšno rast zdaj v Banki Slovenije pričakujejo šele v letu 2014, medtem ko letne rasti v višini treh do štirih odstotkov na srednji rok ne pričakujejo. Razlog je v težavah slovenskega gospodarstva s prezadolženostjo, v posledičnem čiščenju bilanc bank in negativnih učinkih ukrepov za konsolidacijo javnih financ.
Tveganje za slovensko gospodarstvo predstavlja negotovost glede tujega povpraševanja. Zaradi razmer v območju evra so v centralni banki občutno navzdol popravili napoved rasti tujega povpraševanja. Ta naj bi letos znašala 1,8 odstotka, kar je za 2,7 odstotne točke manj, kot so sprva predvidevali. Tveganje izhaja tudi iz konsolidacije javnih financ, ki daje poudarek odhodkovni strani, kar je sicer dobrodošlo, a ni brez negativnih vplivov na domače povpraševanje. Ravno zaradi šibkega domačega povpraševanja bo učinek mednarodne menjave še vedno pozitiven. Negativen učinek porabe doma se bo nadaljeval še prihodnje leto, pozitiven učinek zasebne potrošnje in večji prispevek investicij k rasti pa je pričakovati šele leta 2014.
Čeprav srednjeročno znatnejšega okrevanja gospodarstva ni pričakovati, po besedah direktorja analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjana Kozamernika to ne pomeni, da rast ne bo za odstotno točko prehitevala rasti v območju evra. To bo po njegovih besedah odvisno predvsem od tega, v kolikšni meri se bodo podjetja sposobna prestrukturirati in kakšno raven konkurenčnosti bodo dosegala. Viceguvernerka Mejra Festić je ob tem opozorila, da obstaja v sistemu finančni presežek gospodinjstev, ki se giblje okoli 3,5 odstotka BDP oziroma okoli milijarde evrov. Presežek, ki se je pretekla leta prelil v tujino, bi veljalo zdaj izkoristiti doma, je dejala. Po njenem mnenju bi morali v družbah, kjer so obveznosti višje od kapitala, lastnike razlastniniti, sredstva pa bi morali vlagati v zdrava podjetja. Guverner Marko Kranjec je Festićevo dopolnil, da Banka Slovenije absolutno ne podpira administrativne razlastitve lastnikov, je pa treba zagotoviti spoštovanje zakonskih predpisov o stečajih in likvidacijah.
Kranjec: Varčevalni ukrepi so prava usmeritev
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec ocenjuje, da je usmeritev varčevalnih ukrepov vlade, s katerimi želi ta privarčevati več kot 800 milijonov evrov, prava. Varčevanje je nujno, pravi Kranjec, zato pa so potrebne začasne žrtve. Meni, da bo to na daljši rok vodilo v višjo rast, višje dohodke, višjo porabo in tudi boljšo bonitetno oceno države, od katere pa je odvisno zadolževanje države. Viceguvernerka Mejra Festić je opozorila, da mora biti država pri fiskalni konsolidaciji zelo previdna, da ne doseže le nekih kratkoročnih učinkov, ampak da gleda na srednji oziroma dolgi rok.
