Iz naslovnic časopisov se je vsaj zaenkrat umaknila Grčija, na njeno mesto pa je stopila Kitajska. A če smo še pred nekaj leti brali zgodbe o rasti kitajskega gospodarstva in lokomotivi, ki svet drži nad vodo, so trenutno v ospredju komentarji o padcih tečajev in nekonvencionalnih ukrepih, s katerimi kitajske oblasti branijo svoje gospodarstvo in borzo.
Toda kljub zadnji korekciji borza v Šenzenu letos še vedno beleži kar 74-odstotno rast, indeks šanghajske borze pa je od začetka leta v kitajskih juanih pridobil 32 odstotkov. Še pred dobrim mesecem dni so bile rasti še višje, saj je od srede junija osrednji borzni indeks v Šenzenu izgubil več kot 27 odstotkov, indeks v Šanghaju pa 30 odstotkov. Ob tako visoki korekciji je skrb vlagateljev seveda razumljiva, pospešek nelagodju vlagateljev pa so povzročile tudi objave o zmanjšanju sredstev pasivnih skladov na kitajskem trgu. Med vlagatelji ni bil neopažen niti odliv kapitala s Kitajske, ki je v prvem četrtletju znašal 218 milijard dolarjev. Poleg tega so se devizne rezerve številčno največje države na svetu znižale, čeprav se je na drugi strani zunanjetrgovinski presežek še povečal. Del tega odliva kapitala se je verjetno usmeril v varnejše naložbe, predvsem v obveznice razvitih držav. Razmere na borzi v Hong Kongu pa so medtem veliko bolj umirjene. Indeks Hang Seng je najvišje nivoje dosegel med aprilom in majem, ko je izkazoval približno 20-odstotni donos, trenutno pa je še vedno slabih 5 odstotkov nad vrednostmi iz začetka letošnjega leta.
Za zadnje padce tečajev je brez dvoma zaslužna zaostritev pogojev pri nakupu delnic z vzvodom, saj so rast tečajev v letošnjem letu poganjali predvsem nepoučeni mali domači vlagatelji. Po poročanju Financial Times dve tretjini investitorjev, ki so letos odprli račun za trgovanje z delnicami, ni dokončalo srednje šole. Situacija je tudi za kitajsko vodstvo kompleksna, saj je padec tečajev zradiral pomemben del premoženja povprečnega Kitajca, kar ima določen vpliv tudi na domače povpraševanje in gospodarsko aktivnost. Tuji vlagatelji, ki so v okviru odpiranja kitajskega lokalnega trga že pred časom lahko začeli kupovati kitajske lokalne delnice, so po mojem mnenju delovali bolj pragmatično. Dvomim, da so v večji meri sledili nakupni noriji lokalnih investitorjev in so izbirali predvsem fundamentalno privlačne naložbe. V teh dneh že lahko prebiramo stališče nekaterih tujih investitorjev, da bodo počasi spet začeli kupovati naložbe, ki so se sedaj (preveč) pocenile.
Kitajske oblasti so se na upočasnitev gospodarske rasti in padce tečajev na lokalnih borzah sicer odzvale s številnimi ukrepi. Konec leta 2014 so spremenili pogoje pri razmerju med krediti in depoziti, s čemer so omilili likvidnostne pritiske. Podoben namen je imela tudi ponovna uvedba tako imenovanih povratnih REPO poslov za zagotavljanje likvidnosti bank (januarja 2015). V začetku februarja je Kitajska centralna banka znižala stopnjo obveznih rezerv za banke, konec februarja pa še ključno obrestno mero. Repriza ukrepanja je sledila tudi aprila in maja. Nekoliko nepričakovano pa so konec junija še enkrat znižali stopnjo obveznih rezerv in obrestno mero za velike banke, kar je že nakazovalo na nervozo oblasti.
Preberite tudi: Je zadnja korekcija priložnost ali razlog za umik?
 |
| Peter Jenčič, ALTA Skladi. |
Marca in potem kasneje še junija je finančno ministrstvo refinanciralo 2000 milijard juanov (okoli 350 milijard dolarjev) obveznosti občin po nižji obrestni meri. Junija in julija, ko so razmere na borzi postale izrazito nepredvidljive, pa je regulator posegel tudi po številnih ad hoc ukrepih - omejitev prvih javnih prodaj (IPO), prepoved prodajanja na kratko (short selling), suspendirano trgovanje s številnimi delnicami, pritisk na finančne investitorje, naj kupujejo domače delnice, oblikovanje posebnega sklada za stabilizacijo tečajev in podobno. V preteklih intervencijah na Kitajskem je najbolj zaleglo znižanje stopnje obveznih rezerv za banke in pa povečanje kvote (pričakovanj) novih kreditov bank. Toda situacija je sedaj nekoliko shizofrena, saj želijo oblasti poleg stabilizacije gospodarstva (z reprogramom občinskega dolga, monetarnimi ukrepi, fiskalnimi spodbudami in reformami) stabilizirati tudi domačo borzo. Zato so tudi potrebni nekoliko bolj kontroverzni ukrepi. Pričakujemo lahko, da bodo politiki in regulator finančnim investitorjev v državni lasti (zavarovalnice, banke, borzni posredniki, skladi,…) dala navodilo, da naj kupujejo na odprtem trgu.
