Kaj je trajanje in kako ga lahko obrnete v svojo korist?
Beseda trajanje v finančnem svetu pove marsikaj. Že vsebinsko gledano beseda trajanje pomeni neko časovno dimenzijo. Govori o preteku določenega časa med dvema dogodkoma. Običajno se trajanje izračunava pri obveznicah. Obveznica je dolžniški finančni instrument s katerim izdajatelj kupcu jamči vračilo glavnice po preteku določenega obdobja, vmes pa ob rednih intervalih še nagrado v obliki obresti. Gre v bistvu za posojilo, standardizirano in zapakirano za trgovanje na kapitalskih trgih. Običajne obveznice imajo že ob izdaji določen datum zapadlosti, kar pomeni datum končnega vračila izposojene glavnice. To je torej skrajni datum ob katerem kupec obveznice prejme vračilo vloženega denarja. Trajanje pa poleg datuma glavnice upošteva še datume izplačil vmesnih obresti in je torej pri običajnih obveznicah krajše od datuma zapadlosti. Trajanje je drugače povedano tehtana povprečna zapadlost obveznice.
Višja kuponska obrestna mera obveznice skrajšuje njeno trajanje, kar je razmeroma preprosto za razumeti, saj višje obresti pomenijo, da se bo naša vložena glavnica »prej povrnila«. Obveznice s krajšim trajanjem so tudi manj občutljive na spremembe v gospodarskem okolju – trajanje je torej tudi občutljivost na spremembe. Današnja politika izjemno nizkih obrestnih mer centralnih bank, ki vpliva tudi na rekordno nizke kuponske obrestne mere obveznic raznoraznih izdajateljev torej podaljšuje dejansko trajanje teh finančnih instrumentov, kar njihove kupce potiska v čedalje bolj izpostavljen položaj.
Koncept trajanja lahko z nekaj domišljije uporabimo tudi pri delnicah. Morda je to nekoliko nelogično na prvi pogled, ker delnice za razliko od obveznic nimajo datuma zapadlosti. A večina delnic ima prav tako kot obveznice nek reden letni donos – dividendo. Dividendni donos lahko torej podobno kot obrestni donos uporabimo za izračun trajanja. Delnica resda nima zapadlosti, a jo lahko kadarkoli prodamo po njeni takratni tržni ceni. In katera je vsakokratna cena delnice? Teoretično je postopek izračuna vrednosti vsake delnice zmeraj enak in sicer seštevek vrednosti vseh bodočih diskontiranih dividend od tistega trenutka dalje. Posledično lahko torej izračun trajanja poenostavimo in uporabimo inverzno vrednost dividendnega donosa oz. 1/trenutni dividendni donos. Tukaj moramo biti sicer previdni in opozoriti, da tega raje ne počnite za vsako posamezno delnico, ker so dividende veliko bolj volatilna kategorija od obresti obveznic, a če uporabimo dividendni donos na ravni največjih borznih indeksov, ki so sestavljeni iz največjih podjetij s stabilno zgodovino dividend potem so rezultati že bolj uporabni.
Trajanje delnice nam po zgoraj predstavljeni formuli torej pove, v kolikem času bi skozi dividendo dobili povrnjeno našo začetno naložbo v delnico. Seveda vam je sedaj najbrž takoj jasno, da višina dividende (podobno kot višina obresti pri obveznici) vpliva na čas trajanja. Višja dividendna donosnost skrajšuje čas trajanja delnice (prej dobimo povrnjen vplačan znesek) in obratno. In zakaj bi to bilo za vas pomembno? Preprosto, zaradi ustrezne alokacije premoženja v portfelju. Če predpostavimo, da bomo portfelj gradili v času, ko smo zaposleni in ga nato počasi črpali kot dodatno pokojnino je jasno, da mora biti trajanje portfelja prilagojeno našemu prehodu iz zaposlitve v pokoj.
Trenutni dividendni donos delnic, ki sestavljajo ameriški indeks S&P500 je denimo 1,9% letno. Če uporabimo zgornji izračuna je torej trenutno trajanje delnic iz tega indeksa okrog 52 let (1/1,9%). Če vam to malce bolj po domače razložimo bi lahko rekli, da je naložba v povsem delniški portfelj v tem trenutku primerna samo za tiste, ki niso še niti polnoletni. Za ostale je čas trajanja preprosto predolg. Trajanje svojega portfelja moramo torej znižati, kar lahko dosežemo s povečanjem deleža finančnih instrumentov, ki imajo nižje trajanje od delnic. To so predvsem obveznice. In ker je tudi trajanje obveznic zaradi rekordno nizkih obrestnih mer nadpovprečno dolgo, mora biti delež obveznic še toliko višji kot običajno.
Za lažjo primerjavo dolgoročna povprečna dividendna donosnost indeksa S&P500 je malenkost nad 4%, v tem primeru pa je trajanje delnic okrog 25 let, kar je bistveno manj kot danes. Taka naložba v delniški portfelj bi bila pod predpostavko povprečnih dolgoročnih vrednotenj delnic primerna celo za petdesetletnike. A danes bi bilo kaj takega zaradi visokih vrednotenj delnic preprosto preveč tvegano. Zaradi razmer, ki vplivajo na nizko dividendno donosnost, gre pa predvsem za visoke tržne cene delnic, je torej za vlagatelje bolje, da svoje portfelje ustrezno prilagodijo z vključitvijo instrumentov s krajšim trajanjem, sicer se jim lahko zgodi, da bodo postali zelo, zelo dolgoročni vlagatelji.
