Večina vlagateljev išče visoke donose, toda resnica je, da je donos nemogoče napovedati. Prihodnosti ne poznam ne jaz, ne vi, ne množica analitikov in upravljalcev na posameznih borznih hišah in družba za upravljanje. Ker je prihodnost nepredvidljiva, bi vlagateljem bolj koristil nadzor tveganja, kot pa nadzor potencialnega donosa.
Pri tem imam v mislih tisto tveganje, ki povzroči, da vaša investicija izgubi vrednost, vi pa se zaradi tega počutite slabo. Če to tveganje lahko ocenite, se lahko nanj tudi pripravite in na ta način poskrbite, da ste vedno investirani na način, ki preprečuje, da bi doživeli prevelike izgube.
Matematično se da tveganje oceniti preko standardne deviacije pri normalni porazdelitvi donosov. Menim pa, da vam bom v nadaljevanju podal bistveno bolj enostaven in praktičen način, ki ga lahko uporabljate vsakodnevno.
Najprej vsako vašo investicijo posebej ocenite in ugotovite, koliko denarja lahko na njej izgubite v normalnih letih. Normalno leto je tisto, ki se zgodi v štirih od petih let. Sam uporabljam zgodovinske vrednosti posameznih indeksov, kjer od povprečne donosnosti odštejem eno standardno deviacijo. Delniški indeks S & P 500 ima povprečno donosnost okrog 8 %, standardno deviacijo pa okrog 20 %, kar pomeni, da lahko indeks v normalnih letih pade za -12 %. Imejte v mislih, da lahko do padca pride tudi več kot eno leto zapored.
Preberite tudi: Prodajalec? Upravitelj premoženja? Finančni svetovalec?
Ljudje smo po naravi preveliki optimisti, finančni trgi pa se ne obnašajo racionalno in tisto eno leto od petih to običajno potrjuje, zato ugotovljeno izgubo podvojimo; v našem primeru ta znaša -24 %. Ko na ta način pridobimo rezultate za vse naše investicije, jih seštejemo glede na delež v portfelju in na tak način pridobimo maksimalno izgubo na portfelju.
Če ste portfelj pravilno sestavili in se v njem nahajajo nekorelirane naložbe, lahko maksimalno izgubo na račun razpršenosti tudi znižano. Če nam izračunana maksimalna izguba ne povzroča prevelikega nelagodja, potem je naš portfelj iz vidika tveganja pravilno sestavljen.
V nadaljevanju podajam še nekaj primerov portfeljev in izračunov maksimalnih izgub.
| Investitor A | Investitor B | Investitor C | |
| Globalni delniški sklad | 60% | 40% | 10% |
| Obvezniški sklad | 0% | 30% | 60% |
| Surovine, plemenite kovine | 20% | 10% | 0% |
| Nepremičnine | 10% | 5% | 10% |
| Skladi zasebnega kapitala | 10% | 15% | 20% |
| Izračuna maksimalna izguba* | -24% | -19,1% | -13,6% |
| Prilagojena maksimalna izguba** | -22% | -16,5% | -10,5% |
*Opomba: Podatki o povprečni donosnosti in standardni deviaciji so povzeti iz poročila Univerze Yale za leto 2014
**Opomba: Odvisno od korelacije, stvar osebne presoje in izkušenj!
V primeru, da pri izračunu in nasvetih glede upravljanja svojega portfelja potrebujete pomoč, se lahko obrnete na nas, kjer vam bomo z veseljem pomagali.
