Na račun inflacije se da tudi zaslužiti

Kako se odzvati?

Članek slika

Za potrošnike inflacija pomeni višje stroške in s časovnim zamikom tudi višje plače. Za vlagatelje s pravim pristopom inflacija pomeni večje prihranke, namenjene udobni starosti. Najbolj koristna pa je inflacija za posojilojemalce. 

Se še spomnite koliko je stala skodelica kave pred 15 leti? Ali koliko ste plačali za vstopnico za ogled filma v kinu? Vse to danes stane veliko več zahvaljujoč, med drugim, tudi inflaciji. Inflacija je povprečna rast cen za dobrine in storitve, ki se izraža v odstotkih na letni ravni. Za ponazoritev dolgoročnega učinka inflacije poglejmo preprost primer: med drugo svetovno vojno, gledano iz današnjega vidika, ste lahko za 15 centov kupili hlebec kruha, nov avtomobil za manj kot 1000 evrov in povprečno hišo za okoli 5000 evrov. Danes bi za vse navedeno plačali bistveno več. 

Inflacijo bi lahko opredelili kot trajno naraščanje cen dobrin in storitev. V daljšem časovnem obdobju inflacija niža vrednost nacionalne valute. V ekonomiji je inflacija kvantitativna spremenljivka in meri hitrost naraščanja povprečne cene vnaprej določene košarice dobrin v izbranem časovnem obdobju. Ekonomski modeli kažejo, da je inflacija lahko koristna, ker spodbuja porabo in s tem blagodejno vpliva na gospodarstvo. 

Inflacija pride takrat, ko povpraševanje po dobrinah in storitvah v gospodarstvu narašča. Z naraščanjem količine denarja v obtoku bo verjetno naraslo tudi povpraševanje iz strani potrošnikov po posameznih dobrinah. Višje povpraševanje pomeni višji pritisk na cene, saj bodo trgovci višali cene sorazmerno temu, koliko ljudi je pripravljenih plačati določeno višino denarja za posamezno dobrino. Drugi vpliv na višino inflacije pa najdemo v stroških proizvodnje. V kolikor se cena dobrine ali storitve, ključne pri proizvodnji določenega izdelka zviša, se bo zvišala tudi cena končnega proizvoda, saj proizvajalci ne želijo poslovati z izgubo, strošek pa se prenese na končnega kupca.

Zdravilo ali strup? 

Že od septembra predlani (2019) ECB bankam zaračunava za presežna sredstva na računu. Tako nekako bi lahko laično obrazložili politiko negativnih obrestnih mer. V praksi gre za davek na sredstva, ki jih evropske banke ne plasirajo v gospodarstvo v obliki posojil. S tem želi ECB spodbuditi posojilno dinamiko v območju evra. Več posojil posredno pomeni tudi višjo potrošnjo in višjo stopnjo inflacije.

Tovrstno zdravilo pa ima še en stranski učinek - banke so sedaj prisiljene v nagrajevanje tistih, ki se zadolžujejo in v kaznovanje tistih, ki na banki varčujejo. Tako imamo na eni strani ljudi, ki jim banke zaračunavajo ležarine na njihove prihranke, na drugi pa tiste, ki se zadolžujejo in bodo, ob predpostavki višje inflacije, finančni ustanovi vrnili manj sredstev, kot so si jih izposodili. Če je vaša skupna obrestna mera stanovanjskega posojila 2 odstotka, inflacija pa na primer znaša 3 odstotke, je rezultat enak, kot če bi vam banka za vsako leto posojila plačala 1 odstotek. Lahko bi rekli, da bodo številni evropski posojilojemalci v prihodnjih letih plačani za to, da se zadolžujejo.

Inflacija je lahko koristna, saj ob stabilnem naraščanju cen prispeva k razvoju. Če je stopnja inflacije prenizka oz. negativna, lahko pride do deflacijske spirale, pri kateri vsi odlašajo z nakupi v pričakovanju nižjih cen. Posledica tega je močno znižanje stopnje potrošnje, dobičkov podjetij in posledično nižanja plač ter vala odpuščanj. Če je inflacija previsoka pa podjetja ne uspejo slediti stopnji rasti, kar znova pripelje do težav. ECB zasleduje cilj inflacije blizu dveh odstotkov, vendar kot so dejali (tako kot vodili ameriškega Fed), so pripravljeni tudi na obdobje povišane stopnje inflacije. S tem so javnosti dali vedeti, da bodo pripravljeni počakati z zaostrovanjem ukrepov in višanjem ključnih obrestnih mer tudi, če bo inflacija višja od njihovih ciljev.

Inflacijo lahko obrnete tudi sebi v prid

Če vemo, da nas čaka višja inflacija in imamo zgodovinske podatke, katere naložbe se takrat odrežejo najbolje oz. če vemo, v katerem primeru bi v preteklih ciklih zaslužili, zakaj tega ne bi izkoristili? Jasno je, da pretekli dogodki niso garancija prihodnjega dogajanja. Ampak se vprašajte: če vemo, da ne moremo stopiti v prostor skozi zaprta vrata, zakaj jih ne bi preventivno poskusili odpreti in si tako olajšali nadaljnjo pot? 

Zakaj je to tako pomembno? Recimo, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša 1 odstotek letno, naloženih 100 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 101 evro, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 102 evra že za to, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 101 evra, boste realno gledano izgubili del kupne moči. V kolikor vaši prihranki ne rastejo s podobno hitrostjo, kot višina inflacije, boste na dolgi rok na istem, kot če bi izgubljali denar. Poglejmo še iz drugega vidika. Če ste upokojenec, življenjski standard katerega je odvisen od prihrankov, katere ste ustvarjali celo življenje, tega standarda ne boste mogli neskončno vzdrževati v kolikor se kupna moč teh prihrankov zaradi inflacije zniža. Življenjski stroški, poleg cen ostalih dobrin in storitev, prav tako skozi čas naraščajo. Kaj pa če varčujete za otrokov študij ali nepremičnino o kateri ste sanjali zadnjih 10 let? Zadnje, kar si želite, je to da po koncu varčevanja ugotovite, da zaradi sprememb cen nimate dovolj sredstev, čeprav ste se do potankosti držali varčevalnega načrta, ki ste si ga zastavili.

Katere naložbe pa izbrati v obdobju povišane inflacije? Tradicionalno so najboljše naložbe za to obdobje surovine, predvsem nafta. Vsa tri največja obdobja visoke inflacije (po obeh svetovnih vojnah ter sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja) so zaznamovala nadpovprečno rast cen nafte. Kot dobre naložbe so se izkazale tudi delnice podjetij, katerih poslovanje ni bilo prizadeto zaradi višjih cen nafte. Kot najboljšo varovalko pred višjo inflacijo pa vlagatelji zgodovinsko uporabljajo realne naložbe, to so tiste, ki so stvarne, jih lahko vidimo ali pa jih kako drugače uporabljamo. Lahko gre za umetnine ali druge zbirateljske predmete, zlato, kmetijska zemljišča in seveda nepremičnine. 

Torej, v kolikor vas skrbi, da bodo vaši prihranki izgubljali kupno moč, poskrbite za razpršitev med zgoraj naštete naložbenega tipe. Vsekakor pa to storite s strokovno pomočjo, da se izognete nepotrebnemu tveganju.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja