Medtem ko je Slovenija iz vzorčnega primera uspešne tranzicijske države v le nekaj kratkih letih postala zgled, kako politikantska nesposobnost, menedžerski pohlep in podivjana privatizacija pripeljejo v razpad sistema, pa pri tem še zdaleč nismo osamljeni.
Še bistveno slabše se namreč godi državam bivše skupne domovine, saj so gospodarske razmere na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini med najslabšimi v Evropi. Stečaji podjetij, nelikvidne borze, gospodarski kriminal in korupcija so vseprisotni, seveda pa tem krajem niso tuje niti politične napetosti. Poznavalci stanje v regiji povzemajo z besedami, da gre povečini za prezadolžene države, še posebno v tujini, imajo pa tudi nizko izvozno sposobnost, kar zavira celoten proces prilagajanja na izvozno orientirano gospodarsko rast. V regiji so močno prisotne tudi mednarodne finančne inštitucije, kot so Mednarodni denarni sklad (IMF) ali Evropska investicijska banka (EIB), ki državam ključno pomagajo pri dostopanju do finančnih sredstev, privabljanju tujih investicij in razvojnih projektih.
Regijo je zaradi političnih napetosti, gospodarskega kriminala in šibkih institucionalnih okvirov kriza še bistveno bolj prizadela
Na Hrvaškem vladajo "izredne razmere"
Hrvaški ekonomisti državi za letos napovedujejo okoli 1,3-odstotni upad gospodarske aktivnosti, pričakovana stopnja nezaposlenosti je skoraj 15 odstotkov, devizni tečaj pa naj bi se do konca leta približal že 7,6 kune za evro. Finančni minister Slavko Linić meni, da je v državi izredno stanje, in kljub solidnemu stanju javnih financ napoveduje, da bo prihodnje leto še slabše, če oblastem ne uspe čim prej zagnati investicij. Tu je zlasti alarmantna slika tujih vlaganj, ki so skoraj povsem presahnila, saj so se neposredne investicije v prvem četrtletju na letni ravni znižale za več kot 90 odstotkov. Obenem je iz države odteklo več kapitala, kot ga je vanjo priteklo, zato je bila četrtletna investicijska bilanca v minusu za 16,6 milijona evrov. S tem hrvaško gospodarstvo močno izgublja stik s konkurenco, saj se tuje investicije vse bolj pomikajo v druge države regije, Evrope in sveta, opozarjajo ekonomisti. Bonitetna agencija Fitch je Hrvaški sicer nedavno prihodnje obete zvišala iz negativnih v stabilne in tako nagradila napredek vlade pri urejanju javnih financ, pričakuje pa tudi pozitivne učinke reforme javnega sektorja, učinkovitejšega pobiranja davkov in članstva v EU, čeprav obenem opozarja na visoko tveganje glede uresničitve strukturnih reform znižanja primanjkljaja.
S klikom na spodnji graf si ga lahko ogledate v polni velikosti.
Novi srbski politični vrh pred težko nalogo
Srbija se je v prvi polovici leta ponovno znašla v recesiji, čeprav naj bi do konca leta vendarle dosegla minimalno, prihodnje leto pa že 1,7-odstotno rast. Prav gospodarstvo, natančneje zamrznitev plač javnega sektorja in pokojnin ter zvišanje DDV, je bilo tudi osrednja tema zadnjih volitev, na katerih je malce presenetljivo novi predsednik postal Tomislav Nikolić, v parlamentarno opozicijo pa se seli tudi največja Demokratska stranka. Novi koalicijski sporazum predvideva še nižje administrativne stroške, subvencionirana posojila gospodarstvu in dvakrat višji kmetijski proračun. A Srbija ostaja visoko rizična država, saj je inflacija najvišja v regiji, previsoka potrošnja povzroča visok primanjkljaj in zadolženost, katastrofalno pa je tudi stanje na trgu dela in nepremičnin. Medtem ko je na prvem več kot milijon stanovanj pod hipoteko, pa na drugem povprečna plača znaša le 350 evrov, brez dela je četrtina delovno aktivnega prebivalstva, prenizka pa je tudi storilnost. Za povrh je na nesprejemljivo nizki ravni tudi pravna, ekonomska, socialna in celo osebna varnost, se pritožujejo opazovalci. Srbijo je nedavno obiskala delegacija IMF, ki je v začetku leta zamrznil načrtovano posojilo v višini milijarde evrov, kar je bila tudi ena izmed tem predvolilne kampanje. Tokrat v ospredju ni bilo posojilo, temveč načrtovani proračun ter neodvisnost centralne banke, saj se pojavlja zaskrbljenost zaradi poskusov političnega vpletanja.
BiH znova žrtev političnih napetosti
Bosna in Hercegovina se medtem znova približuje političnemu vrelišču in je trenutno v položaju, ki "ne more biti težji", opozarja predsednik Stranke za BiH Haris Silajdžić. Po njegovih besedah je država celo pred izgubo državnosti, saj je protibosanska politična struja ugrabila politični prostor, do takšne politične slike pa je v veliki meri pripomoglo politično tolmačenje daytonskega sporazuma namesto pravnega. Silajdžić poudarja tudi, da je treba nastali položaj čim prej rešiti, saj se mora država namesto političnim zdraham posvetiti resnim gospodarskim temam. Tudi na tem področju je namreč BiH v vse večji krizi in je podobno kot Srbija še naprej med tako imenovanimi "junk" državami, saj bonitetne agencije dolg obeh držav označujejo kot špekulativen. Oblasti so uvedle nekaj nujnih ukrepov za servisiranje zunanjega dolga, fiskalno stabilizacijo in krepitev monetarnega sistema, a pot do robustnejše gospodarske rasti je še zelo dolga. Zaradi blokade političnih reform še vedno ne velja niti že leta 2008 podpisani sporazum z EU o stabilizaciji in pridruževanju, medtem ko trgovino z EU ureja začasni sporazum. Glavna ovira stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu je neuveljavitev razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice v znanem primeru Finci-Sejdić. Gre za pripadnika judovske in romske skupnosti, ki sta dobila tožbo proti državi, ker trenutna ureditev pripadnikom narodnostnih manjšin ne omogoča kandidature za predsedstvo BiH in v zgornji dom parlamenta. Za uveljavitev razsodbe bi bile potrebne spremembe ustave, ki izhaja iz daytonskega sporazuma, pri čemer gre za zapleten politično-narodnostni gordijski vozel.
Črna gora se zanaša na turizem
S politično krizo se ukvarja tudi Črna gora, potem ko si je parlament konec julija skrajšal mandat z utemeljitvijo, da država za pristopna pogajanja z EU in ključno fazo evropske integracije potrebuje vlado s polnim mandatom. To bodo sicer že tretje parlamentarne volitve od razglasitve neodvisnosti leta 2006, Igor Lukšić pa je postal celo premier z najkrajšim mandatom doslej. Njegov odhod so pospremili množični protesti, saj je kot že mnogi predhodniki obljubljal obsežne reforme v gospodarstvu ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. A realnost je bila povsem drugačna, saj mu nasprotniki očitajo podpis številnih spornih pogodb, podvojitev državnega dolga zaradi tajkunov ter obrambo škodljivih, koruptnih privatizacij največjih državnih podjetij. Vseeno stanje črnogorskega gospodarstva ni tako črno, saj se država za zdaj uspešno izogiba recesiji, brezposelnost pa je v primerjavi s sosedami zelo nizka. Pri tem je izjemnega pomena turizem, saj okoli poldrugi milijon turistov na leto prinese kar 700 milijonov evrov, število pa vztrajno raste. K temu bo svoj delež prispeval tudi otok Sv. Štefan, eno najbolj luksuznih letovišč na Jadranu, ki po večletnih zapletih okoli tujih investitorjev od letos ponovno sprejema goste. Poudariti velja še, da je Črna gora za Slovenijo in Hrvaško prišla najdlje na evropski poti z junijskim uradnim začetkom pristopnih pogajanj, že na samem začetku pa jih čakajo najtežja poglavja glede boja proti korupciji ter reform pravosodnega sistema.
Makedonija neslavna rekorderka
Makedonija je bila že v Jugoslaviji najmanj razvita republika, tradicijo pa nadaljuje tudi danes. Država je še vedno močno odvisna od kmetijstva in težke industrije, posodabljanje zastarele infrastrukture poteka počasi, za okoliškimi državami pa zaostaja tudi pri privabljanju tujih investicij. V številnih panogah primanjkuje kvalificirane delovne sile, država pa je tudi neslavna evropska rekorderka po stopnji brezposelnosti, saj ta dosega skoraj 32 odstotkov in zato se za emigracijo odloča vse več Makedoncev. Spodbudnejše novice medtem prihajajo v obliki nedavnega posojila s strani EIB v višini 100 milijonov evrov, ki bo namenjeno spodbujanju podjetniške klime in ustvarjanju novih delovnih mest, država pa se je vključila tudi v ruski projekt Južni tok, s čimer naj bi si zagotovila dolgoročno energetsko stabilnost. Nadaljnja evropska integracija bo močno odvisna tudi od spora z Grčijo glede poimenovanja Makedonije, ki se je po besedah makedonskih politikov med krizo znova občutno zaostril.
Regionalne povezave kot priprava na vstop v EU
Z zanimivo idejo je nedavno postregel spletni portal EUobserver, ki Črno goro, Makedonijo, Albanijo in Kosovo poziva, naj združijo sile v smeri ustvarjanja novih, trajnostnih struktur za sodelovanje, kar naj bi jim omogočilo izboljšanje političnih in gospodarskih odnosov ter pospešilo vstop v EU. Bruselj te države že dlje časa poziva h krepitvi regionalnega sodelovanja in sprejetju gospodarskih reform, a pri EUobserverju menijo, da je čas za korak še naprej. Zamislili so si regionalno strukturo, podobno Beneluksu, s čimer bi ustvarili osemmilijonski trg s prostim pretokom blaga, storitev, delovne sile in kapitala. Nova struktura bi olajšala liberalizacijo trgovine, boj proti organiziranemu kriminalu, razvoj regionalne infrastrukture in vzpostavitev regionalnega finančnega trga. Vse našteto bi spodbujalo gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in višji standard, kar je zlasti pomembno z vidika visoke emigracije iz vseh teh držav, obenem pa bi jim pomagalo zvišati konkurenčnost na raven evropske in jih s tem pripravilo na članstvo v EU. Podobne zamisli imajo sicer prav države Beneluksa, ki želijo znotraj sveta IMF ustanoviti posebno izvršno telo za evropske države v razvoju. Poleg Nizozemske, Belgije in Luksemburga bi skupina vključevala še BiH, Črno goro in Makedonijo ter Ciper, Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Gruzijo, Armenijo, Moldavijo in Izrael.
