Znižanja obetov si k srcu niso jemali niti trgi, saj obvezniški donosi ostajajo na rekordno nizkih ravneh.
Bonitetna agencija Moody's je včeraj presegla samo sebe, saj se tokrat ni spravila na "nebogljene" Grčijo, Španijo ali Italijo, temveč kar na nemškega Goljata. Nemčiji, poleg nje pa tudi Nizozemski in Luksemburgu, je namreč znižala obete za oceno dolgoročnega dolga, ki odslej niso več stabilni, temveč negativni.
Poslabšanje obetov agencija pojasnjuje z zaostrovanjem dolžniške krize
Vse tri države sicer ohranjajo najvišjo boniteto Aaa, isto pa velja tudi za Avstrijo in Francijo, ki jima je Moody's obete v negativne spremenil že februarja. Tokratno poslabšanje obetov agencija pojasnjuje z zaostrovanjem dolžniške krize, ki ogroža finančno stanje celo najstabilnejših evrskih držav. Morebitni izstop Grčije iz evrskega območja bi imel po mnenju agencije obsežne fiskalne in gospodarske posledice, za povrh pa obstaja vse večja verjetnost, da bosta sredstva iz začasnega oziroma stalnega sklada za finančno stabilnost (EFSF in ESM) potrebovali tudi Španija in Italija. V primeru tega scenarija bodo morale države iz osrčja evrskega območja nase prevzeti še večje finančno breme, prav Nemčija pa v reševalne sklade prispeva tudi največji delež. Dolžniški krizi so tako močno izpostavljene tudi nemške finančne institucije, ki bi posledično lahko utrpele obsežne izgube.
Nemški imperij vrača udarec
Na potezo Moody's se je nemudoma odzvalo nemško finančno ministrstvo in poudarilo, da Nemčija zaradi zdravih gospodarskih in finančnih temeljev ostaja varno zavetje ter sidro stabilnosti evrskega območja. Odločitev Moody's so komentirali z besedami, da se ta osredotoča na kratkoročna tveganja in pri tem zanemarja dolgoročne obete stabilizacije, poleg tega pa tvegane razmere, ki jih agencija izpostavlja, niso nič novega. Podobno mnenje ima tudi prvi mož evrske skupine Jean-Claude Juncker, ki je izrazil prepričanje o trdnih temeljih naštetih držav ter močno zavezanost stabilnosti evropske monetarne unije kot celote. Zagotovila "velikih živin" vseeno niso uspela v celoti prepričati vlagateljev na glavnih evropskih borzah, ki so dan večinoma končale v rdečih številkah. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je torkovo trgovanje sklenil skoraj odstotek nižje od ponedeljka, frankfurtski DAX, pariški CAC 40 in londonski FTSE 100 pa so se pocenili za okoli pol odstotka. Padce so sicer nekoliko omilile spodbudne novice o krepitvi kitajske predelovalne industrije, a vlagatelji očitno ostajajo zelo oprezni.
Obvezniški vlagatelji niso impresionirani
Spet pa se je izkazalo, da se na mnenje bonitetnih agencij kaj dosti ne ozirajo zlasti obvezniški trgi. Zahtevani donosi na desetletne nemške državne obveznice so se sicer malenkostno zvišali, a so pri 1,24 odstotka še vedno blizu rekordno nizkih ravni. Nemčija namreč doslej še vedno ni občutila pravih posledic krize in nekateri kratkoročnejši dolžniški papirji na kapitalskih trgih beležijo celo negativne obrestne mere. A vprašanje je, kako vzdržno je takšno stanje, saj bo moral Berlin prej ali slej plačati ceno reševanja skupne evropske valute, nedolžen pa ni niti podatek o nemški zadolženosti, ki dosega že 81 odstotkov BDP. Nizki ostajajo tudi donosi na nizozemske in luksemburške obveznice, ki znašajo le 1,63 oziroma 1,71 odstotka, varna zavetja pa predstavljajo tudi države severne Evrope, Velike Britanije in ZDA, kjer se donosi gibljejo celo med 1,04 in 1,51 odstotka. Zanimiv je tudi podatek, da so se ob 314 spremembah bonitetnih ocen ali prihodnjih obetov od 70. let prejšnjega stoletja dalje donosi gibali v nasprotno smer od "logične" v skoraj polovici primerov.
Nemci do Grkov vse bolj neusmiljeni
Nemčija sicer vse bolj zaostruje tudi retoriko glede Grčije, saj jim, kot kaže, vse bolj zmanjkuje potrpljenja pri stalnih grških zamudah in zgrešenih varčevalnih ciljih. Kanclerka Angela Merkel se je namreč s težavami pri pridobivanju potrebne parlamentarne večine soočala že pri sprejemanju drugega paketa pomoči, zato naj za iskanje soglasja k tretjemu paketu ne bi bilo več nikakršne možnosti. Na finančnem ministrstvu se kljub temu o nadaljnji usodi Grčije v EU za zdaj še niso dokončno izrekli, saj želijo najprej počakati na poročilo strokovnjakov EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tako imenovana trojica namreč trenutno ponovno temeljito pregleduje stanje grških javnih financ, končne rezultate pa je pričakovati v začetku septembra.
