Največjih 25 poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je v prvi polovici letošnjega leta ustvarilo šest milijard evrov čistih prihodkov, kar je skoraj pol milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani in okoli 250 milijonov evrov več kot v prvem polletju leta 2008.
V povprečju je letos največjim borznim družbam prihodke uspelo povečati za deset odstotkov, vendar pa je večji del rasti prispevalo prvo letošnje četrtletje, medtem ko je bilo v zadnjih mesecih že opaziti znižanje stopenj rasti. Za letošnje leto uprave in analitiki napovedujejo podobne rasti kot v prvem polletju, vendar pa bo to odvisno tudi od okrevanja evropskega industrijskega sektorja in domače potrošnje ter potrošnje v državah nekdanje skupne države.
Okrevanje realnega sektorja
Bistveno počasnejše je okrevanje pri čistem dobičku ter maržah iz poslovanja. Skupni polletni čisti dobiček analiziranih 30 poslovnih skupin se je na medletni ravni zvišal za četrtino, na skoraj 200 milijonov evrov, od česar na nefinančne družbe (brez holdinških skupin, bank in zavarovalnic) odpade več kot 95 odstotkov. "Slovenska podjetja so veliko manj krčila stroške v primerjavi s povprečnim podjetjem, zato so marže iz poslovanja v vseh pogledih zaostajale za krivuljo rasti v Evropi in v svetu," opozarja Andraž Grahek iz KD Skladov. Z njim se strinja tudi Jernej Kozlevčar iz Triglav DZU, ki ocenjuje, da so tuja podjetja znižanje stroškov, sinergijske učinke, racionalizacijo poslovanja, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in nove proizvode bistveno bolj učinkovito spremenila v višje dobičke kot slovenska podjetja.
Dobičke oklestile oslabitve in surovine
Naše analize kažejo, da je čisti dobiček nefinančnih družb za tistim izpred začetka finančno-gospodarske krize zaostal za tretjino, medtem ko je bil pri finančnih družbah zaostanek še enkrat višji. Slabe rezultate finančnih družb pojasnjujejo predvsem strmi padci tečajev in likvidnostno mrtvilo na Ljubljanski borzi ter visoki odpisi in oslabitve naložb ter posojil. Obema zavarovalnicama je letos sicer uspelo zvišati dobiček, vendar je rast v veliki meri temeljila na "prihrankih" pri rezervacijah. Na proizvodne družbe je na drugi strani negativno vplivala predvsem visoka rast cen surovin, ki je opazneje znižala dobiček Žita, Gorenja, Heliosa in Iskre Avtoelektrike. Ena izmed redkih domačih družb, ki ji je rast cen surovin koristila, je bila Cinkarna Celje, ki je že v prvi polovici letošnjega leta ustvarila višji čisti dobiček kot v kateremkoli poslovnem letu doslej.
Problem finančnega bremena
Eno od največjih bremen slovenskega gospodarstva še vedno ostaja kapitalska podhranjenost oziroma prezadolženost. Zadolženost največjih slovenskih podjetij se je v zadnjem obdobju sicer že začela zniževati, vendar razdolževanje po ocenah analitikov še vedno poteka prepočasi. Med družbami, ki so uspele opazneje znižati svojo zadolženost, analitiki izpostavljajo Telekom Slovenije in Cinkarno Celje, med najmanj uspešnimi na tem področju pa so bili letos v Gorenju, Pivovarni Laško, Savi in Petrolu. Toda polletna poročila razkrivajo, da je do znižanja zadolženosti v večini primerov prišlo predvsem na račun naložb. "Omejevanje naložb je smiselno, ko se s tem prilagaja zmogljivosti, ki so bile pred tem povsem nerazumno ocenjene. Če pa je podjetje zabredlo tako globoko, da mora omejevati nujne naložbe, ki ohranjajo konkurenčnost, je pa to velik problem," meni Grahek. Toda kot opozarja Kozlevčar, visoko zadolžena podjetja pri tem dejansko nimajo izbire in morajo ob zapadlosti dolgov za poravnavo obveznosti namenjati svoja prosta sredstva.
Milijarde v terjatvah in zalogah
Razdolžitev sicer dodatno otežuje tudi plačilna nedisciplina. V poslovnih terjatvah je imelo namreč konec junija samo deset največjih analiziranih poslovnih skupin za 1,77 milijarde evrov premoženja, skupaj z zalogami pa skoraj tri milijarde evrov. Vrednost poslovnih terjatev in zalog je tako za kar 1,37 milijarde evrov presegala kratkoročne poslovne obveznosti. Če bi torej analiziranim družbam poslovne terjatve in zaloge uspelo znižati na raven poslovnih obveznosti, bi jim to omogočilo odplačilo skoraj tretjine celotnega finančnega dolga. Skupine Žito, Helios in Cinkarna Celje bi uspele v tem primeru odplačati celo vsa svoja posojila, Skupina Iskra Avtoelektrika okoli 80 odstotkov, Skupini Krka pa bi v primeru znižanja poslovnih terjatev in zalog na raven poslovnih obveznosti ostalo kar okoli pol milijarde evrov prostih sredstev. Na drugi strani pa se ne bi opazneje spremenila zadolženost Skupine Mercator, ki je konec junija svojim poslovnim partnerjem dolgovala 595 milijonov evrov, vrednost poslovnih terjatev in zalog pa je bila nižja za dober odstotek.
Poleg izboljšanja plačilne nediscipline bo po mnenju Kozlevčarja nadaljnjo razdolževanje slovenskih podjetij odvisno tudi od prodaje posameznih naložb in uspešnosti tekočega poslovanja, na kar bo bistveno vplivala tudi prihodnja svetovna gospodarska aktivnost. "Tista podjetja, ki bodo odločena zmanjšati zadolženost, bodo to lahko naredila relativno hitro, v roku nekaj let, sploh v primeru prodaje katere od (ne)strateških naložb," pravi Kozlevčar, medtem ko Grahek ocenjuje, da se bodo nekatera podjetja "s starimi grehi ukvarjala še leta in leta."
Pozno razkritje polletnih poročil
Matjaž Rakovec (Zavarovalnica Triglav), Zvonko Ivanušič (Sava Re), Matej Narat (Sava), Matjaž Kovačič (Nova KBM), Uroš Slavinec (Helios), Tomaž Benčina (Cinkarna Celje), Stanislav Valant (NFD Holding), Miha Lavrič (Salus), Branko Bergant (Delo Prodaja), Gorazd Korošec (Unior), Toni Balažič (Žito) in Roman Žnidarič (Cetis) so le nekateri predsedniki uprav večjih slovenskih borznih družb, ki so svojim delničarjem polletno poročilo o poslovanju razkrili le dan oziroma dva pred končnim rokom. Polletna poročila morajo družbe, ki kotirajo na borzi, sicer razkriti v roku dveh mesecev po zaključku poslovnega obdobja, vendar na slovenskem kapitalskem trgu že vrsto let večina podjetij z objavo poslovnih poročil čaka vse do zadnjega. Kot zanimivost omenimo, da imajo tudi na razvitih trgih kapitala podobne roke za objavo poročil o poslovanju, vendar običajno vse večje korporacije to "dolžnost" izpolnijo bistveno hitreje kot slovenska podjetja.
Žogica še vedno na strani vodilnih
Skromna gospodarska aktivnost v Sloveniji in počasno okrevanje dobičkov se odraža tudi pri trgovanju in cenah delnic na Ljubljanski borzi. Tudi nekoliko spodbudnejši rezultati okrevanja domačega trga po ocenah analitikov še ne bodo spodbudili okrevanja na Ljubljanski borzi. "Menim, da smo na pravi poti, trg pa bo potreboval nekaj četrtletij pozitivnih premikov, da se vrne neko osnovno zaupanje. Seveda pa vse lahko spremeni neki likvidnostni dogodek kot na primer prevzem," meni Andraž Grahek. Nekoliko bolj pesimističen je Jernej Kozlevčar, ki tudi v prihodnje ne pričakuje večjega zanimanja za trgovanje na Ljubljanski borzi. "Žogica je še vedno predvsem na strani vodilnih v družbah, svoje pa bo moralo dodati tudi vodstvo Ljubljanske borze," meni Kozlevčar.
