Ste se kdaj vprašali, kako je možno, da so transakcije pri določenih naložbah opravljene po izredno visokih cenah, hkrati pa so v istem okolju in času neke druge naložbe izpeljane le z delčkom teh cen? Priznam, namenoma ne govorim o vrednosti, ampak o cenah, saj je debata o vrednosti naložbe vredna lastnega zapisa.
V mislih imam predvsem primerjavo transakcij med kriptovalutami na eni strani in transakcij z majhnimi in srednjimi družbami z omejeno odgovornostjo na drugi strani. Kriptovalute so v preteklih letih dosegale izredno visoke cene, čeprav v resnici niso imele nič pokazati, po drugi strani pa majhne nezadolžene družbe s pozitivnim denarnim tokom ne dosegajo niti približno tako visokih cen.
Kje se skriva razlog?
Po mojem mnenju se odgovor skriva v likvidnosti. Kriptovalute namreč dajejo vtis, da so v vsakem trenutku popolnoma likvidne, zato so mali vlagatelji pripravljeni investirati vanje. Če se bo izkazalo, da naložba ni dobra, jo bodo preprosto prodali. Po drugi strani pa vsak ve, da nakup družbe z omejeno odgovornostjo zahteva čas in denar, hkrati pa naložbe ne bo možno hitro prodati. Tako pridemo do tega, da naložbe v kriptovalute, katerih vrednost je verjetno blizu nič evrov, dosegajo ogromne cene, naložbe v družbe, ki so vredne bistveno več kot nič evrov, pa dosegajo prodajne cene le nekajkratnik celotnega letnega prostega denarnega toka. Strokovnjaki na tem področju naj mi oprostijo poenostavitev zapisanega.
Če ponazorim s primerom. Bi investirali v projekt izgradnje vil na obali Bohinjskega jezera po ceni 1.000.000 evrov, čeprav občinski prostorski načrt ne dovoljuje gradnje luksuznih vil? Verjamem, da je odgovor ne. Vem pa, da bi kupili dvosobno stanovanje v Ljubljani za 200.000 evrov, če bi ga lahko oddajali za 3.500 evrov mesečne najemnine. Tudi jaz bi ga. Podobne razlike v cenah in vrednostih so med investicijami pri kriptovalutah in malih družbah.
Centralne banke odločajo o likvidnosti!
Likvidnost je torej zelo pomembna. Več likvidnosti pomeni višjo, manj likvidnosti pa nižjo ceno. Pri tem likvidnost razumemo kot količino denarja na trgu na katerem kupujemo ali prodajamo naložbo. Največji trg pa je trg denarja. Kdo pa na koncu dneva določa likvidnost?
Centralne banke so najpomembnejši igralec na kapitalskem trgu katerekoli države. Velikost centralne banke pa je seveda odločujoči dejavnik pri vplivu te centralne banke na lastni in preostale borzne trge tega sveta. Ameriška centralna banka (na kratko FED) je največja in torej najmočnejša med vsemi, saj 90 odstotkov svetovnih valutnih transakcij poteka v ameriškem dolarju. Sledijo pa ji ostale centralne banke, na čelu z Evropsko centralno banko (ECB), centralno banko Velike Britanije (BoE) in Japonsko centralno banko (BoJ).
Kakšno nalogo pa centralne banke opravljajo? V njihovih opisih lahko zasledite, da skrbijo za stabilnost monetarnega sistema, vzdržujejo zaupanje potrošnikov v finančni sistem, obvladujejo inflacijo in skrbijo za polno zaposlenost aktivnega prebivalstva. Vse to primarno s spreminjanjem temeljne obrestne mere.
Temeljna obrestna mera je obrestna mera, po kateri si lahko poslovne banke od centralne banke sposodijo denar. Poslovne banke ta denar posodijo vam, ampak šele po tem, ko mu dodajo pribitek za tveganje in svoj zaslužek. Od nečesa pač morajo živeti.
S spreminjanjem temeljne obrestne mere centralne banke uravnavajo ceno denarja ter posledično vplivajo na količino denarja in na končnega potrošnika. Ko je namreč denar poceni (spomnite se kreditov na 20 let s fiksnimi obrestnimi merami po1,5 odstotka), so ljudje pripravljeni vzeti višje kredite in ta denar potrošiti za nepremičnino, avtomobile, delnice, potovanja, dopuste, dražjo hrano itd. Pogovorno rečemo, da je takrat likvidnost trgov velika.
Centralne banke z nizkimi obrestnimi merami poskrbijo, da ekonomija zaživi. Običajno se z določenim zamikom potem pojavi večja gospodarska rast, rast cen nepremičnin, delnice podivjajo, pojavijo se nove finančne zamisli (beri: kriptovalute) in več je piramidnih shem. Z vsem tem pa seveda pride do inflacije, saj je denarja za vse dobrine, ki jih je gospodarstvo sposobno ustvariti, preprosto preveč.
Inflacija je največji sovražnik
Inflacije pa se centralne banke bojijo kot hudič križa, saj v času inflacije vrednost denarja prehitro upada. Tega pa nočejo, saj ljudje v tem primeru razmišljajo, da je nekaj narobe. Centralne banke takrat začnejo dvigovati temeljne obrestne mere in s tem dvigovanjem vztrajajo, dokler se gospodarstvo ne ohladi. Pogovorno temu rečemo, da srkajo likvidnost iz sistema. V teoriji bi vse skupaj potekalo dokaj umirjeno, ampak kot vemo iz prakse, so centralne banke običajno prepočasne. Prepočasne takrat, ko je treba znižati obrestne mere in malce pomagati gospodarstvu, in prepočasne, ko se pojavi inflacija in bi lahko že z majhnimi dvigi njeno rast omejili. Zato se zunanjemu opazovalcu zdi, da centralne banke s svojimi dejanji povzročajo dodatne borzne balone in borzne zlome oz. gospodarsko evforijo in gospodarsko depresijo.
Kje se nahajamo?
Težko zagotovim, da to drži, zagotovo pa vem, v katerem delu cikla smo. Od decembra 2008 do decembra 2015 je bila likvidnost ogromna. Potem je FED malce stopil na zavoro, a s pojavom novega koronavirusa je nehal zavirati. Od marca 2022 pa FED obrestno mero odločno dviguje, z zamikom mu sledijo tudi ECB in ostale centralne banke. Če centralna banka v nekaj mesecih pride od obrestne mere z 0 odstotno točko na temeljno obrestno mero s 4 odstotnimi točkami in je to hkrati najvišja obrestna mera od decembra 2007, to pomeni le eno - inflacija jih resno skrbi in glede na zgodovinsko zamujanje bodo obrestne mere še dvignili in hkrati povzročili gospodarsko bolečino. Taka je pač narava centralnih bank.
Kdor dela neposredno v gospodarstvu, lahko te dvige občuti neposredno, saj so naročila v številnih sektorjih za vsaj 20 odstotkov pod lanskimi številkami, hkrati pa so obeti za prihodnost še slabši. Kdor spremlja borzne trge, pa je v zadnjem letu lahko opazil ogromne padce vrednosti delnic predvsem tistih podjetij, ki ne ustvarjajo pozitivnega denarnega toka, tj. velika večina tehnoloških, mladih in zagonskih podjetij. Vzporedno so podobno usodo doživele tudi kriptovalute.
Ko centralne banke tako brutalno dvigujejo obrestno mero, slej ko prej pride trenutek, ko se morajo malce ustaviti in premisliti, kaj delajo. Lahko pričakujemo, da bodo centralne banke sesale likvidnost iz sistema, dokler inflacija ne bo pod nadzorom.
Kako naj vlagatelji reagirajo?
Prvi indici o tem, da bi se lahko inflacija umirila, se že kažejo, zato upam trditi, da bomo v nekaj mesecih na točki, kjer se bodo obrestne mere umirile. Nekaj tednov ali mesecev pred tem pa bodo borze že obrnile svojo ploščo. Teh nekaj tednov ali mesecev pa je sedaj. Ne nujno v tem trenutku, ampak nismo več daleč. Ko bodo centralne banke obrnile svoj pogled, bomo verjetno doživeli začetek naslednjega borznega bika. Ne vem, ali smo ta trenutek že doživeli oz. kdaj ga bomo, vem pa, da se je počasi treba pripraviti na vstop. Borze namreč prehitevajo gospodarske cikle za nekje šest do devet mesecev, zato bo dno doseženo bistveno prej kot boste na novičarskih straneh brali o koncu upadanja brezposelnosti. Takrat bodo borze že veselo drvele novih najvišjim vrednostnim naproti, vlagatelji, ki nas ne berejo, pa bodo na vlak skočili tik pred naslednjo korekcijo.
Bodite pogumni zdaj in zaupajte v gospodarstvo! Začnite s postopnimi vstopi na borzne trge. Zaenkrat še umirjeno, ob jasnih znakih znižanja inflacije pa odločno. Špekulativno pa so sedaj za manjši del portfelja zanimive tudi kriptovalute, a ne pozabite na njegovo razpršitev.
