Svetovni finančni sistem je bil brez sence dvoma med glavnimi krivci za globalni gospodarski zlom, katerega posledice bomo nosili še mnogo let.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, kaj so se bančni mogotci iz lastnih napak, ki so prizadele milijone, če ne kar milijarde ljudi, dejansko naučili. Očitno ne prav dosti. Škandal manipuliranja londonske medbančne obrestne mere (Libor) je le zadnji v vrsti dokazov za to, da je slabšalni vzdevek "banksterji" pogosto več kot upravičen. Toda implikacije so bistveno bolj daljnosežne od obkladanja z imeni, saj ima ta škandal po mnenju poznavalcev potencial postati celo eden najhujših in najdražjih incidentov v zgodovini bančništva. Če se želijo vpletene finančne inštitucije izogniti najhujšemu možnemu scenariju, ki bi povzročil razdejanje v bančnem sektorju in močno poškodoval tudi širše gospodarstvo, bo potrebna hitra in odločna reakcija.
Od vrtoglavih zneskov...
Evropski, ameriški in azijski preiskovalni organi te dni sestavljajo mozaik obsežne mreže laži, prevar in pohlepa. Bankirji so z namenom prikrivanja težav svojih inštitucij zaradi finančne krize, pogosto pa tudi v želji prikazovanja višjih dobičkov zavestno objavljali lažne podatke za izračun Liborja. Glede na to, da se ta uporablja kot temeljna obrestna mera za izračun korporativnih in hipotekarnih posojil, finančnih pogodb ter obrestnih zamenjav po vsem svetu, katerih vrednost se meri v tisočih milijardah evrov, postane jasno, kakšne razsežnosti dosega ta škandal. Za ilustracijo omenimo, da bi prenizko izračunani Libor le za 0,1 odstotne točke na leto pri okoli 250.000 milijardah evrov vrednih globalnih poslih obrestnih zamenjav povzročil kar 250-milijardna razhajanja. Ta znesek pa predstavlja kar petino skupnega kapitala vseh 16 bank, katerih poročila se uporabljajo pri izračunu Liborja. Okoli 365 milijonov evrov kazni, ki jih je plačala britanska banka Barclays kot prva skesanka, je torej šele začetek. Regulatorji imajo zmožnost in tudi obveznost kaznovati vse preostale vpletene banke, saj bi le s tem poslali jasno sporočilo, da takšno ravnanje odslej ne bo več sprejemljivo.
... do vrtoglavih odškodnin
Še bolj nedvoumno sporočilo pa bi pomenile kazenske ovadbe vpletenih bankirjev in borznih trgovalcev. To bi bil prvi korak k resetiranju industrije, ki je v zadnjih letih povsem izgubila moralni kompas. Škandal z Liborjem je namreč na žalost le zadnji v vrsti bančnih fiaskov, ki segajo že v 80. leta prejšnjega stoletja in so zgovorni opomin, da se v odsotnosti resnih kazenskih posledic v finančni industriji slej ko prej pojavijo nečedni posli, ki so bili v preteklosti odločno premalo regulirani in preganjani. A pot do katarze bo vse prej kot lahka. Sodni postopki imajo namreč potencial degradirati v javno pranje umazanega perila, birokratske kolobocije in celo sistemsko katastrofo. Prizadete stranke od vpletenih zahtevajo odškodnine, ki se že zdaj merijo v desetinah milijard evrov, vsa razsežnost pravnih postopkov pa bo jasna šele, ko bodo znane vse podrobnosti civilnih in kazenskih preiskav.
Do bank vse manj tolerance
Seveda ni v nikogaršnjem interesu, da večletno pravno pričkanje ter vzporedna dolgotrajna negotovost glede končnega finančnega bremena škandala dodatno pohabita bančni sistem, saj je to zadnje, kar šepajoče svetovno gospodarstvo trenutno potrebuje. Prvi korak k reševanju dileme bo tako vzpostavitev neodvisnega in transparentnega globalnega odškodninskega sklada za žrtve škandala. Ravno tako pomembna bosta tudi odziv regulatorjev ter spremembe zakonodaje, ki morajo biti usmerjene v večjo transparentnost določanja Liborja in večjo odgovornost bank pri tem početju. Oboje bi zahtevalo veliko sodelovanja in iskrenosti s strani bank, kar pa je glede na njihovo vse prej kot brezmadežno preteklost bržkone utopično pričakovati. Vprašljiva je tudi njihova motiviranost za ravnanje v tej smeri, saj je do zdaj zelo malo bank utrpelo resno škodo svojemu ugledu, še manj vpletenih posameznikov pa je moralo prevzeti individualno odgovornost v obliki denarnih ali celo zapornih kazni. Toda zaupanje v ves finančni sistem zaradi vse pogostejših bančnih mahinacij hitro plahni, na kar so nedavno opozorili celo pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Če odziv finančnih inštitucij in regulatorjev tudi tokrat ne bo nakazal jasnega premika od sumljive preteklosti, bo to spet povzročilo veliko gorja milijonom nič hudega slutečih ljudi. Potrpljenja množic do "banksterjev" pa je že tako vse prej kot v izobilju.
