18 mesecev po uradnem koncu »nove velike recesije« kaže ameriška ekonomija znake življenja. Meseci izboljševanja makroekonomskih podatkov, izboljšanje stanja na trgu dela ter ne nazadnje 2,5-% realna rast razpoložljivega osebnega dohodka so dvignili zaupanje potrošnikov, ki je naposled le povzročilo rast povpraševanja po izdelkih in storitvah. Slednja pa je eden ključnih dejavnikov okrevanja, saj skoraj tričetrt ameriškega BDP še vedno sloni na domači potrošnji.
Stimulativni ukrepi so pomagali potrošniku in ekonomiji...
Prodaja na drobno v ZDA se je decembra okrepila še šesti mesec zapored, s čimer je letna rast dosegla rekordno vrednost v več kot desetletju. Po novembrski mesečni rasti v višini 0,8 % je le-ta decembra znašala 0,6 %, letna stopnja rasti pa je dosegla 7,9 %. Potem, ko je obseg prodaje na drobno, kot glavnega nosilca rasti BDP od konca leta 2007 do začetka leta 2009, upadel za več kot 10 %, je decembrski obseg prodaje na drobno že presegel rekordno vrednost iz novembra 2007.
Okrevanje, skupaj z novim paketom vladnih stimulativnih ukrepov, sprejetim v drugi polovici decembra, ob tem pa še vedno trajajoči program odkupa dolžniških papirjev s strani ameriške centralne banke, bi morali gospodarsko rast največje svetovne ekonomije vzdrževati pri okoli 3 % ali morda še kakšno desetinko odstotka višje. Ob tako visoki gospodarski rasti bi utegnil BDP preseči rekordno vrednost iz časa pred krizo, ki jo je dosegel v zadnjem kvartalu leta 2007. To pa je tradicionalno znak, da se ekonomija pomika od okrevanja k ekspanziji.
Okoli 300 milijard USD težak sveženj davčnih olajšav (v bistvu gre za podaljšanje programa, ki naj bi se že zaključil), naj bi po ocenah nekaterih ekonomistov k rasti ameriške ekonomije dodal od 0,5 do 1 odstotne točke. 1% rast čez palec ustvari 1 milijon delovnih mest v ZDA. Glede na zadnje pozitivne premike na trgu dela pa bi ameriška ekonomija utegnila izpolniti pričakovanja o kreiranju 1,1 milijona delovnih mest v letu 2010, pred napovedanim podaljšanjem fiskalnih ukrepov pa je podobna napoved veljala tudi za leto 2011. Popravljena napoved zaradi ukrepov sedaj implicira še dodatnih milijon novih delovnih mest, skupaj torej
okoli 2 milijona novih delovnih mest v letu 2011.
... a brezposelnost le počasi upada
Kljub temu stopnja brezposelnosti v ZDA v letu 2011 verjetno ne bo padla bistveno pod 9 % (konec 2010 pri 9,4 %), kar pa je za ameriške razmere še vedno zelo visoko, saj je povprečje zadnjih dvajsetih let pod 6 %. Dodaten denar v žepu ameriškega potrošnika iz naslova davčnih olajšav bo verjetno spremenil posamezne komponente gospodarske rasti v letu 2011, pri čemer bo večji poudarek na potrošnji gospodinjstev in manjši na obnavljanju zalog podjetij ter državni porabi.
Razdolževanje ameriških gospodinjstev se nadaljuje; zadolženost kot odstotek prihodkov se je v dobrem letu in pol znižala s 114,6 % na 105,9 %, a je še daleč od ravni z začetka tisočletja, ko je znašala okoli 80 %. Gospodinjstva bodo v letu 2011 najverjetneje nadaljevala trend zmanjševanja zadolženosti in povečala prihranke, obstaja pa nevarnost, da se bo ob koncu davčnih olajšav (torej v letu 2012) ekonomija znova spopadla z manj stimulativnim okoljem za rast.
Dodaten vidik negotovosti predstavlja zdravstvena reforma v ZDA. Poslovni subjekti vseh oblik in velikosti se namreč sprašujejo kako bo nova zdravstvena politika v državi financirana in implementirana, kar pa ima neposreden učinek na zaposlovanje, saj so stroški zaposlovanja direktno povezani s prispevki v zdravstveno blagajno.
Nepremičninski trg predstavlja dodatno tveganje. Več kot četrtina vseh hipotekarnih stanovanjskih kreditov v Ameriki, ki še niso bili refinancirani, je v zaostanku s plačili anuitet oziroma celo že v defaultu. Zaloga obstoječih rezidenčnih nepremičnin ter tistih, ki bodo v bližnji prihodnosti prišla na trg, bo verjetno še vsaj v letu 2011 vplivalo na pritisk na strani ponudbe ter s tem na nizko raven cen.
Ne nazadnje pa je tukaj še vprašanje oziroma kar dejstvo deficitov tako evropskih kot tudi ostalih razvitih držav. Default katere od držav območja evra bi imel daljnosežne posledice zam praktično ves svet, najverjetneje bi vplival tudi na razpoloženje poslovnih subjektov ter razpoloženje ameriškega potrošnika. S tem pa bi bilo okrevanje ponovno ogroženo.
Utrjevanje zaupanja v evro
Da bi ECB kot tudi drugi evropski organi pridobili zaupanje javnosti in finančnih trgov, bo verjetno ključno, da se čim prej sprejme poglobljen in prepričljiv načrt, ki bo utrdil temelje EMU. Nauk propada zlatega standarda dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja nas je naučil, da sistem permanentno fiksiranih valutnih razmerij potrebuje institucijo, ki je sposobna uravnavati eksterna neravnovesja, nuditi financiranje v kriznih časih, kot tudi kreirati in nadzirati prilagoditvene programe, ki zmanjšujejo ta neravnovesja. Kreatorji post-vojnega USD standarda so na osnovi izkušenj zaradi uravnavanja sistema ustanovili Mednarodni denarni sklad (IMF), EMU pa ustreznega organa žal še ne pozna. Ima le nek približek, ki se imenuje »Evropski mehanizem stabilnosti«(European Stability Mechanism), ustanovitev in predvsem ustrezna funkcionalnost tovrstnega pakta pa bosta zaradi časa nastanka (sredi krize) verjetno še nekaj časa na udaru.
Naložbene možnosti
Napovedi globalne gospodarske rasti za leto 2011 se v glavnem gibljejo v razponu med 3,5 % in 4,5 %. Glede na solidno gospodarsko rast večina analitskih hiš preferira zasebne delniške naložbe pred naložbami v državne dolžniške instrumente. V segmentu dolžniških instrumentov se zaradi naraščajočih deficitarnih težav preferira nefinančne obveznice pred državnimi obveznicami. Trenutni povprečni P/E multiplikator delnic (cena delnice glede na dobiček na delnico) v indeksu MSCI WORLD je za okoli 25% pod povprečjem zadnjih tridesetih let, kar pomeni, da so cene delnic ugodne.
Storitveni sektor bo oživel. V prvem letu globalne ekspanzije je dominirala industrijska aktivnost. Storitveni sektor, koncentriran v razvitih državah, je bil zaradi previdnosti porabe potrošnikov, slabega stanja na nepremičninskem trgu ter omejevanju porabe v javnem sektorju na udaru. V letu 2011 se pričakuje izboljšanje stanja na področju storitev, s čimer bi bila sektorska rast bolj uravnotežena.
Napovedi rasti prosto trgovanih delniških naložb se za leto 2011 v glavnem gibljejo med 10% in 20%, kar je predvsem posledica rasti dobičkov podjetij v prejšnjih kvartalih ter (kratkoročne) projekcije za naprej. Podobna je tudi ocenjena rast surovin (povprečje). To je v diametralnem kontrastu z državnimi obveznicami, ki naj bi bile v letu 2011 blizu ničle.
V primeru da cene delnic in donosi obveznic zrastejo, bi se moral dobro odrezati finančni sektor. Dobro bi moralo iti od rok tudi sektorjem, ki organsko rastejo. Velike količine prostega denarnega toka ter visoka dobičkonosnost, skupaj z nizkim donosom na denarna sredstva, bi morala vzpodbuditi podjetja k reinvestiranju v osnovno dejavnost. Tehnološki sektor in mediji bi morali pobrati smetano povečanega korporativnega investiranja. Manjša utež pritiče tradicionalno cikličnim sektorjem, ki naj bi bili že relativno precenjeni ter defenzivnim sektorjem, kot sta energetika ter potrošne dobrine (hrana, pijača, tobak, itd.)..
