Relacija med današnjo ceno in bodočim zaslužkom je pravzaprav precej enostavna.
Kako vrednotiti vrednostni papir?
Najprej si moramo odgovoriti na vprašanje kaj pravzaprav je vrednostni papir. Vsak vrednostni papir, ne glede na vrsto, predstavlja neko terjatev in sicer terjatev imetnika do bodočih denarnih tokov (beri: dividend, obresti, rent, najemnin, odškodnin, glavnice…). Temeljna predpostavka pri vrednotenju kateregakoli finančnega instrumenta oz. vrednostnega papirja je torej čim bolj natančen seštevek vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov. Današnja vrednost je torej preprosto povedano suma vseh bodočih pričakovanih denarnih tokov, prejetih kot posledica lastništva tega instrumenta. Sliši se preprosto. Stvar lahko začnemo seveda takoj komplicirati, če v enačbo dodamo še diskontiranje na sedanjo vrednost z uporabi pričakovane inflacije, a pustimo zaenkrat to ob strani.
Vzemimo za primer enostavno kuponsko obveznico, ki je najbolj preprosta za izračun, saj so bodoči denarni tokovi znani, definirani v amortizacijskem načrtu že ob izdaji obveznice. Zanemarimo zaenkrat natančno računanje donosov do dospetja, ker bi vas zadeva najbrž pretirano zamorila, gre pa samo za natančnost izračuna, ki za razumevanje vsebine vrednotenja ni bistvenega pomena. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki imetniku ponuja izplačilo letnih obresti in ob dospetju še celotne vplačane glavnice. Predpostavimo, da je glavnica obveznice 100 EUR, letna obrestna mera pa 4%. Enkrat letno torej imetnik prejme 4 EUR obresti. Njegov letni donos je torej 4%. Denimo, da ima ta obveznica rok dospetja tri leta. Imetnik v času lastništva, če drži obveznico do dospetja, prejme trikrat po 4 EUR obresti plus vračilo 100 EUR glavnice ob dospetju. Skupaj bodoči pričakovani denarni tok znaša 112 EUR (4+4+4+100). Do tukaj je najbrž razumljivo?
Kako se spreminja bodoči donos ob spremembi cene?
Sedaj pa se začne tisti bolj zanimivi in bistveni del vrednotenja finančnih instrumentov. Eno so namreč pričakovani bodoči denarni tokovi, drugo pa cena, ki smo jo zanje pripravljeni plačati danes. Na primeru zgornje obveznice lahko ugotovimo, da če vlagatelj danes za nakup te obveznice plača 100 EUR, lahko pričakuje enostavni skupni donos v višini 12% (112/100 oz. bodoči denarni tok/današnja cena). A poglejte sedaj čudež matematike, kako se vlagateljev skupni donos spremeni, če danes za isto obveznico plača drugačno ceno. Vstavimo v enačbo denimo ceno 90 EUR, medtem, ko se bodoči denarni tokovi iz obveznice ne spremenijo, saj so fiksno določeni v prospektu ob izdaji. Njegov skupni donos bo 112/90, kar znese približno 24%. Ob cca 10% znižanju cene, lahko vlagatelj podvoji svoj donos.
Današnja cena obveznice je torej nižja, bodoči donos vlagatelja pa posledično višji. In kaj mislite, kakšen bo donos kupca te obveznice, če zanjo danes plača višjo ceno? Nižji seveda, izračun je preprost. Denimo, da je danes pripravljen za to obveznico plačati 110 EUR, kar lahko hitro vstavimo v izračun in dobimo 112/110, to pa predstavlja manj kot 2% skupni donos. Saj logika je enostavna, danes ste plačali 110 EUR zato, da boste v treh letih skupaj prejeli vrnjenih 112 EUR. Poudarjamo, da gre za izjemno poenostavljen izračun, saj se sicer donos do dospetja (yield to maturity) izračunava z uporabo bolj naprednih enačb, a za te finese tukaj ni prostora, pomembno je, da razumete predvsem negativno relacijo med ceno in donosom. Višja cena - nižji donos in obratno. To dejansko morate osvojiti sicer je bolje, da igro z vrednostnimi papirji pustite pri miru.
Na zgornjem primeru lahko vidite, kako dramatično se spreminja vlagateljev bodoči donos, če se spremeni današnja cena (tečaj) finančnega instrumenta. Popolnoma isti koncept vrednotenja se uporablja tudi pri delnici. Ta v svoji matematični osnovi ni nič drugega kot terjatev do vseh bodočih dividend. Kot pričakovani donos se običajno uporablja letno dividendo, je pa res, da je ta kategorija precej bolj volatilna od obresti za obveznice, zato je rezultat vrednotenja delnic manj zanesljiv. Poleg tega delnica načeloma nima zapadlosti in je torej potreba računati denarni tok v neskončnost. Vendar ponavljamo, koncept je enak: več kot boste danes plačali za nakup delnic, nižji bo vaš bodoči donos. Če vam nekoliko bolj tehnično razložimo, ste z vsakokratnim zvišanjem cene, izgubili delček bodočega donosa (oz. ga je prejel tisti, ki vam je delnice prodal). Tega matematičnega pravila ne morete premagati na noben način.
Današnji kupci lahko pričakujejo podpovprečne bodoče donose
Ta preprosta osnovna logika je razlog zaradi katere že nekaj časa opozarjamo, da se morajo današnji kupci delnic zavedati in pričakovati močno podpovprečne bodoče donose. Delnice na razvitih tujih trgih kapitala so namreč zgodovinsko gledano visoko nadpovprečno vrednotene. Če povzamemo analogijo iz zgornjega izračuna obveznice, kdor danes kupuje, kupuje po 110. Njegov bodoči donos bo torej? Ljudje imamo z razumevanjem tega koncepta težave, ker smo psihološko nagnjeni, k postavljanju večje teže dogodkom iz bližnje preteklosti. Če so torej pred kratkim delnice močno rasle, sklepamo in potegnemo enostavne zaključke, da bo tako tudi v prihodnje. Niti predstavljamo si ne, da v resnici bodoče donose vrednostnih papirjev določa logika, ki je temu našemu razmišljanju skorajda popolnoma nasprotujoča.
