Ohromljeno evropsko gospodarstvo vsaj delno prikriva rezultate obsežnega varčevanja. Čeprav se bo primarni primanjkljaj že prihodnje leto prevesil v presežek, bo javni dolg še naprej rasel proti meji 100 odstotkov BDP.
Ključni nasvet iz Bruslja za države območja evra in EU je že nekaj let jasen – varčevanje in še enkrat varčevanje. Toda kljub silni vnemi, ki jo kaže večina držav, so bili učinki doslej mešani, odzivi prebivalcev najbolj zadolženih držav predvsem odklonilni, visok javni dolg pa še danes trmasto vztraja in celo raste. Varčevanje v času krize je ohromilo gospodarsko rast, ki je že dlje časa negativna in naj bi bila takšna tudi letos. Zato ostajajo sadovi prizadevanj evropskih držav vsaj delno skriti, delež zadolženosti v bruto domačem proizvodu (BDP) pa čedalje višji.
Draghi pozval k ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti
Tudi zaradi tega je guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi včeraj pozval k ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti, zlasti z investicijami, ki bi okrepile konkurenčnost. Ta bi omogočila odprtje novih delovnih mest, s katerimi bi bili prekinjeni črni trendi na trgu dela, kjer vztraja katastrofalno visoka brezposelnost. V območju evra je bilo denimo julija brez dela kar 12,1 odstotka ali 19,2 milijona ljudi.
Slovenija edna redkih držav z negativno rastjo tudi v letu 2014
Četudi je gospodarsko okrevanje še v povojih, Draghija razveseljuje dejstvo, da se kažejo vsaj prvi sadovi obsežnih programov javnofinančne konsolidacije. V območju evra se je tako od leta 2009 do konca lanskega leta primarni primanjkljaj, kamor so vštete vse postavke proračuna z izjemo servisiranja dolga, znižal že za tri odstotne točke, na le 0,5 odstotka BDP. Primarni presežek v letošnjem letu beleži najbolj zadolžena Grčija, ki ji bo po Draghijevi oceni v zeleno območje kmalu sledilo tudi območje evra kot celota. Vendar ne Slovenija, ki naj bi bila po plačilu računov (brez servisiranja dolga) na čisti ničli, medtem ko naj bi prihodnje leto zopet ustvarila primarni primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP.
Primarni presežek celotnega območja evra dobra novica tudi za nas
Ne glede na to bi primarni presežek celotnega območja evra pomenil dobro novico tudi za Slovenijo, saj bi deloval kot ključen signal trgom, da se položaj dokončno izboljšuje. Doseganje primarnega presežka je namreč eden prvih korakov na poti do zdravja v javnih financah, ki pomeni sposobnost držav za odplačevanje lastnih dolgov. Posledica tega je znižanje zahtevanih donosov na obvezniških trgih, kjer so imele številne evropske države precej težav z zbiranjem denarja. Nekatere jih imajo še danes, medtem ko bo uspešnost ukrepov Slovenije pokazala, ali jih bo imela tudi naša država.
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos celo narasel
Kljub velikim naporom za stabilizacijo območja evra in EU položaj ni in še nekaj časa ne bo rožnat. Povprečni javnofinančni primanjkljaj v območju evra se je od leta 2011 do konca leta 2012 znižal za pol odstotne točke, na 3,7 odstotka BDP, medtem ko naj bi se letos znižal na 2,9 odstotka BDP. Lep dosežek, če vemo, da se je javnofinančni primanjkljaj v letih 2009 in 2010 gibal okoli šestih odstotkov BDP. Tam je bil tedaj tudi slovenski primanjkljaj, ki pa v preteklih letih ni sledil trendom iz Evrope in bo letos celo narasel. Po oceni Bruslja bo slovenska vlada pridelala 5,3 odstotka BDP visok primanjkljaj, pri čemer bo veliko odvisno tudi od tega, kdaj bo izstavljen račun za sanacijo in dokapitalizacijo bank.
Javni dolg naj bi za eno odstotno točko presegel maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP
Zaradi tega je gotovo, da bo narasel tudi javni dolg Slovenije, ki naj bi za eno odstotno točko presegel maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP. Kljub temu je Slovenija še vedno med manj zadolženimi državami. Italijanski dolg bo letos presegel 130 odstotkov BDP, medtem ko bo javni dolg v območju evra narasel že na 95,5 odstotka BDP in nadaljeval pot navzgor – vse dokler javnofinančni primanjkljaj ne bo spremenil predznaka in postal presežek. Ravno primarni in javnofinančni primanjkljaj preteklih let sta namreč pomenila eksplozivno rast javnega dolga območja evra, ki je še pred šestimi leti znašal »skromnih« 66,4 odstotka BDP.
