Čeprav je slovenski bančni sistem lani že četrto leto zapored končal v rdečih številkah, so se številne banke šele pred kratkim nekoliko konkretneje lotile zniževanja stroškov poslovanja.
Slovenske banke so pri obvladovanju stroškov poslovanja očitno bolj podobne javnemu sektorju kot realnemu gospodarstvu. Čeprav je slovenski bančni sistem lani že četrto leto zapored končal z izgubo, z dobičkom pa je po prvih podatkih poslovala le peščica bank, je slovenskim bankam lani operativne stroške poslovanja uspelo znižati za vsega štiri odstotke oziroma za trikrat manj, kot so se jim na drugi strani znižale čiste obresti.
Skupni operativni stroški poslovanja slovenskih bank so lani po podatkih Banke Slovenije dosegli kar 742,7 milijona evrov, od česar stroški dela predstavljajo dobro polovico tega zneska. Delež operativnih stroškov v čistih obrestih je lani znašal visokih 83,8 odstotka (7,5 odstotne točke več kot leto prej). Delež operativnih stroškov v bruto dohodku se je lani sicer znižal na 47 odstotkov, vendar je pri tem treba upoštevati, da sta NLB in NKBM s predčasnim odkupom hibridnih obveznic ustvarili za več kot 200 milijonov evrov izrednih prihodkov. Brez upoštevanja tega izrednega dejavnika bi delež operativnih stroškov v bruto dohodkih znašal kar okoli 60 odstotkov. Če bi banke želele pokriti stroške dela, bi morale v povprečju ustvariti kar 0,82-odstotni donos na povprečna sredstva, za pokritje celotnih operativnih stroškov pa kar 1,52-odstoten donos.
Lani uprave bank pri znižanju stroškov vse prej kot uspešne
Kako uspešne so bile lani posamezne banke pri znižanju stroškov poslovanja, za zdaj še ni natančno znano, saj številne banke doslej še niso objavile letnih poročil. Toda že prve objave lanskoletnih rezultatov kažejo, da so bile uprave bank pri znižanju stroškov vse prej kot uspešne. Čeprav banke v svojih poročilih druga za drugo izpostavljajo pozitivne učinke stroškovne učinkovitosti, je šel del lanskoletnega znižanja operativnih stroškov poslovanja (vse banke skupno za 34 milijonov evrov) tudi na račun nižjih vlaganj v nove poslovalnice in posledično nižje obračunane amortizacije. Samo NLB je z nižjo obračunano amortizacijo stroške poslovanja lani znižala za dva milijona evrov, Unicredit banka za okoli 0,7 milijona evrov, SKB in NKBM pa vsaka za okoli 0,2 milijona evrov.
Prepozno zniževanje stroškov poslovanja
Kljub lanskoletnemu znižanju stroškov poslovanja analize kažejo, da so banke na tem področju v zadnjih letih naredile zelo malo. NLB je od leta 2009 administrativne stroške uspelo znižati za nekaj več kot 11 odstotkov oziroma za 25 milijonov evrov, od tega polovico samo lani. Šele lani so se zniževanja stroškov očitno lotili v NKBM, kjer so v zadnjih štirih letih administrativne stroške znižali za sedem odstotkov, pri čemer celotno znižanje odpade zgolj na minulo leto. Na drugi strani so bili lanskoletni operativni stroški poslovanja pri Abanki celo nekoliko višji kot leta 2009, vendar je bil delež operativnih stroškov v bilančni vsoti in čistih obrestih pri Abanki kljub temu opazneje nižji kot pri največjih dveh slovenskih bankah. Najnižji delež operativnih stroškov v bilančni vsoti imata zaradi načina svojega poslovanja SID banka in Factor banka, medtem ko se po tem kriteriju med uspešnejše banke uvrščajo še Abanka, Unicredit banka in Banka Celje.
Najbolj stroškovno učinkovito poslovanje imajo največje domače banke
Pri stroškovni učinkovitosti poslovanja so po podatkih Banke Slovenije najbolj učinkovite prav velike domače banke, kjer je delež operativnih stroškov v bilančni vsoti in čistih obrestih opazneje nižji kot pri malih bankah in bankah v večinski tuji lasti. Na to nakazujejo tudi objave lanskoletnih rezultatov nekaterih bank v večinski tuji lasti. Zlasti zaradi višjih stroškov dela je namreč SKB lani administrativne stroške uspelo znižati za le dobra dva odstotka, medtem ko so v Unicredit banki Slovenija stroške poslovanja znižali za 0,4 odstotka, brez upoštevanja nižje obračunane amortizacije pa so bili nekoliko višji kot v letu prej. Za bistveno več, za 6,4 odstotka, so operativne stroške lani znižali v Banki Koper, vendar je na to deloma vplivala tudi lanskoletna prodaja dejavnosti investicijskega bančništva Alta Skupini. Banka Koper je bila med slovenskimi bankami v zadnjih štirih letih med najbolj aktivnimi pri zniževanju stroškov poslovanja, saj jih je v zadnjih štirih letih znižala za skoraj petino, medtem ko so jih v SKB znižali za le okoli odstotek. V Unicredit banki so se operativni stroški poslovanja v zadnjih štirih letih zvišali za kar okoli 14 odstotkov, vendar je bil delež stroškov v bilančni vsoti in čistih obrestih kljub temu nižji kot pri preostalih dveh bankah v večinski tuji lasti.
