Vlagatelji so 17. januarja v glasilu kitajskega statističnega urada China Information News zasledili, da so se cene nepremičnin v 70 mestih zvišale že devetnajsti mesec zapored in to kljub dosledni restriktivni monetarni in še posebej stanovanjski politiki
Cene nepremičnin navzgor kljub restriktivni politiki
Rast cen je bila sicer nižja od pričakovanj analitikov in je znašala 6,4 odstotka glede na leto prej, medtem ko je bila mediana pričakovanj trga postavljena celo na 7,0 odstotka. Glede na mesec prej so se cene povišale za 0,3 odstotka, pri čemer je 0,5-odstotna rast cen obstoječih stanovanj zopet prispevala glavni delež.
Nov sveženj ukrepov kitajske vlade
Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je promet z nepremičninami od najnižjih ravni lanskega oktobra poskočil za kar 100 odstotkov, napihnjene cene pa so začeli opažati tudi v mestih drugega razreda, kamor se je očitno preselilo zanimanje vlagateljev, potem ko so bili deležni ostrih prepovedi v mestih prvega razreda. Pričakovano smo bili v dobrem tednu deležni predstavitve novega svežnja ukrepov, s katerimi želi kitajska vlada zajeziti poplavo likvidnih sredstev, ki se stekajo na nepremičninski trg. Medtem ko se zaradi vse višje pričakovane inflacije preko poviševanja stopnje obveznih rezerv in zviševanja temeljne obrestne mere opazno zaostruje politika centralne banke, so se za dodatno, že tretje ciljno zaostrovanje pogojev poslovanja na nepremičninskem trgu po aprilu in septembru lani odločili tudi vladni voditelji. Med osmimi ukrepi so najpomembnejši, da se za nakupe drugih domovanj zahteva ne le 50-odstotni pač pa 60-odstotni polog, da se v štiridesetih izbranih mestih prepove nakup drugega domovanja, da se dosledno upošteva davek na promet nepremičnin in da se lokalne oblasti zavežejo k razkritju cene za vse novogradnje v letu 2011.
Dodatno bi lahko na omilitev vročih nepremičninskih razmer vplivali načrti o gradnji desetih milijonov subvencioniranih stanovanjskih enot, kar predstavlja kar 70-odstotno povečanje glede na leto prej. Vlagatelji bi morali biti ob tem pozorni na porazdelitev bremena, ki ga ta investicija predstavlja. Glede na to, da opaznejših sredstev v proračunih ni opaziti, analitiki predvidevajo, da bodo stroški na nek način prevaljeni na podjetniški sektor, bodisi preko višjih davkov bodisi preko »subvencioniranih« cen storitev brez podpore države. Ekonomski sektorji, ki jih velja zato podrobneje oceniti, vključujejo nepremičninska podjetja in predvsem bančni sektor.
