Po dolgem času so vlagatelji na kitajskem delniškem trgu v četrtek spremljali zelene številke.
Vse tri glavne kitajske delniške borze so brez izjem beležile močan obrat (Šanghaj +5,76 odstotka, Hongkong +4,47 odstotka, Šendžen 5,45 odstotka). Borze na Kitajskem so sicer od vrha sredi junija v povprečju pridelale okoli 40-odstotno izgubo, vendar na letnem nivoju navkljub popravku še vedno beležijo zavidljive rasti (med 70 in 90 odstotkov). K rasti je pripomoglo veliko število novih, predvsem domačih vlagateljev, ki so pričeli iskati alternativo vlaganju v pregret nepremičninski trg na Kitajskem.
Razlogov za ponovni dvig delnic je kar nekaj
Konec junija, ko je indeks v Šanghaju v dveh tednih izgubil 19 odstotkov vrednosti, se je kitajska centralna banka najprej odločila za znižanje obrestnih mer, kot tudi znižanje likvidnostnih zahtev do določenih poslovnih bank, vendar tudi to ni ustavilo padcev. Nekaj dni kasneje je kitajski regulator borznega (CSRC) trga objavil podatek, da stanje tako imenovanih margin računov, na katere vlagatelji kupujejo delnice s pomočjo finančnega vzvoda, ostaja na razumnih nivojih in ne dosega kritičnih nivojev prenizke kapitalizacije. Dan kasneje je kitajski finančni minister objavil osnutek zakonodaje, ki omogoča nacionalnemu pokojninskemu skladu, da kupuje neomejene količine kitajskih delnic. Šanghajski indeks je sprva zabeleži 5,5-odstotni zdrs, vendar je nato popolnoma obrnil smer in zaključi kar 5 odstotkov višje kot pretekli dan. Gre za največji dnevni skok kitajskega indeksa vse od leta 2009.
Preberite tudi: Anketa: Kitajska je še vedno privlačna za investicije
Ponovno se je oglasil CSRC in sporočil, da po novo sprejetih pravilih borzni posredniki od vlagateljev ne bodo več zahtevali likvidacije delniških pozicij, če bodo dosegli t. i. margin limit, kjer izguba na računu presega vrednost samega računa. Na sceno so stopile tudi kitajske borze z znižanjem trgovalnih provizij za 30 odstotkov. Kljub temu je šanghajski indeks 2. julija zdrsnil pod nivo 4000 točk, zato Kitajci iščejo nove ukrepe. Na nova pravila so se odzvali tudi borzni posredniki, ki so prenehali z izvrševanjem t. i. margin klica zapiranj pozicij, znižali so tudi zahteve po finančnih kritjih na trgovalnih računih. CSRC pa je pričel z grožnjami o preiskavah trgovcev, ki stavijo na padec trga po terminskih pogodbah. Boju za rast so se pridružili direktorji in člani upravnih odborov 28 družb, ki kotirajo znotraj kitajskega ChiNexta. Ti so pozvali h krepitvi zaupanja v trg z nakupi lastnih delnic, kot tudi s prepovedjo novih prodaj le-teh.
Ukrepi kitajske vlade so prizadeli tudi 28 podjetij, ki so načrtovala prvo ponudbo delnic javnosti. Zaustavil se je celoten proces prodaje, saj do nadaljnjega ukrep velja za vsa podjetja, ki želijo pričeti s kotacijo na borzi. V soboto, 4. julija, je konzorcij 21 borznoposredniških družb javil, da bodo namenili 15 odstotkov lastnih sredstev (slabih 20 milijard ameriških dolarjev) za ustanovitev delniškega sklada, ki bo z nakupi urgiral ob večjih padcih na borzah. Dan za tem je konzorcij kitajskih delniških skladov objavil novico, da bodo pričeli z »aktivnimi« nakupi kitajskih delnic z mandatom držanja pozicij minimalno 1 leto.
O slabem stanju trga priča tudi podatek, da je za suspendiranje trgovanja na borzi zaprosila že kar četrtina vseh družb, ki kotirajo. Če bi na trgu veljala običajna pravila, bi se izpostavljenost vlagateljev zaradi padcev vrednosti delnic manjšala (zapiranje pozicij ob doseženih finančnih limitih na računih), vendar do tega zaradi ohlapnejših pravil ne prihaja.
Ali bodo kitajski vladni ukrepi uspeli zajeziti padce in povrniti zaupanje vlagateljev, pa bo povedal čas.
