Vprašanje, ki ga v teh dneh pogosto dobimo, je, kako investirati v času, ko imamo občutek, da bomo doživeli konec sveta. Naj že takoj povemo, da dobrega ali idealnega odgovora na to vprašanje nimamo - vsaj ne takega, ki bi kaj bistveno odstopal od že večkrat poudarjenih osnovnih načel. Naj ponovimo, ta načela so: razpršenost portfelja, periodično vlaganje, dolgoročni in optimističen pogled na svet in vztrajanje takrat, ko je najtežje. In to zadnje je aktualna tema: kako vztrajati v naložbi, ko je najtežje.
Pri tem moramo razlikovati med dvema tipoma naložb: prva ima še vedno potencial, da se nekoč pobere kot feniks iz pepela, druga pa je v resnici primerna samo še za odpis in si s čakanjem samo povečujemo izgubo. Nekatere naložbe zelo hitro padejo v drugo kategorijo - takrat v taki naložbi ni več smiselno ostati. Svetujemo vam, da tako naložbo prodate, ampak vseeno ne v prvem valu padanja, saj je prvi val najbolj čustven in posledično so izgledi najslabši, torej je tudi cena najnižja. Pogosteje se hitro po prvem šoku vrednosti začasno odbijejo navzgor in takrat je pravi trenutek za pobeg.
Ravno nasprotno pa so vzajemni skladi pogosteje v prvi kategoriji naložb. Ker vzajemni sklad sestavlja večje število delnic, je totalna izguba teoretično sicer mogoča, praktično pa se to ne zgodi. Čeprav veliko število podjetij znotraj sklada propade, to še ne pomeni, da bodo propadli vsi, zato je bolj smiselno vztrajati, kot pa pobegniti. Veliki zunanji šoki v določenem sektorju ali na določeni geografski regiji tudi hitro in močno znižajo vrednotenja tako slabih kot dobrih podjetij, zato je vstop v takih trenutkih zelo smiseln. Ampak že pregovor nas opozarja, naj ne lovimo padajočega noža.
Če bi nas pred nekaj tedni povprašali, kako hitro in kako močno lahko določen vzajemni sklad zaniha navzdol, bi vam povedali, da je to odvisno od tega, za kakšen sklad gre in kakšna so vrednotenja. Glede na izkušnje bi trdili, da v nekaj tednih lahko doživimo 15-, 20- ali 25-odstotni padec pri sektorskih ali geografsko omejenih skladih, kaj več pa je pri skladih težko doživeti. A bi se pri tem močno zmotili.
V zadnjih tednih smo namreč na vzajemnem skladu Generali Vzhodna Evropa doživeli enega največjih in najhitrejših padcev v zgodovini. Sklad je od 16. februarja letos doživel več kot 52-odstotni padec, kar ga postavlja na prvo mesto med poraženci. K sreči pa se vsaj v času pisanja teh smernic borzna panika še ni prenesla na druge trge, ki se presenetljivo dobro držijo. Razviti borzni trgi so med 2- in 4- odstotki nižje, kot so bili pred ruskim napadom na Ukrajino, Latinska Amerika sploh ni padla, Kitajska in Indija pa sta upadli za 10 odstotkov. Zmagovalci so surovinski skladi, farmacija je tam tam, tehnologija pa ima rahle upade med 5 in 10 odstotki vrednosti. Razen omenjene Vzhodne Evrope, smo v drugih svetovnih regijah v čisto normalnih borznih časih.
V februarskih smernicah sem zmotno živel v prepričanju, da Rusija nima logičnega razloga za napad na Ukrajino, pa vendar se je zgodilo prav to. Tako sem bil tudi sam izpostavljen do vzajemnega sklada Generali Vzhodna Evropa in posledično doživel omenjeni padec na svojem portfelju. Vse predpostavke so bile napačne in zgodilo se je to, kar si nismo upali predstavljati. Upad vrednosti je posledica uvedenih sankcij proti Rusiji, ustavitve delovanja borznih trgov in pa izredno pesimističen pogled na gospodarstvo Rusije v prihodnjih mesecih in letih. Kot smo zgrešili pri napovedi, da Vladimir Putin ne bo napadel Ukrajine, je sedaj možno, da bomo zgrešili pri naslednji napovedi: da gospodarstvo Rusije ne bo popolnoma propadlo, in da je samo vprašanje časa, kdaj se bo začelo pobirati.
Vse napisano je brez smisla, če z vami ne delim trenutnih priporočil naše ekipe svetovalcev. V Vzhodni Evropi bomo ostali in vanjo periodično dodajali manjše zneske. Nekoč, nekje v prihodnosti bi morali biti s takim pristopom tam, kot smo bili pred padcem in z malo sreče še višje. Večje zneske bi predvsem zaradi varnosti v tem trenutku raje investirali v globalne fleksibilne mešane sklade in delniške sklade razvitih trgov.
Zanimiva naložbena priložnost pa se je pojavila pri slovenskih delnicah, predvsem na delnicah družbe Krka d.d., ki so po našem mnenju v tem trenutku globoko podcenjene. Razlog je seveda v tem, da Krka nekaj več kot četrtino prihodkov ustvari v Rusiji in Ukrajini. Zaradi nepredvidljivosti konflikta in vseh posledic pa vseeno v Krko ne investirajte preveč. Vlagajte v nekaj ločenih delih v naslednjih mesecih do nekje 5 odstotkov portfelja.
