Tudi preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je potrdila, da so nekdanji menedžerji Merkurja oškodovali nakelskega trgovca, s tem ko je moral ta financirati lasten prevzem. Kriminalisti so po zaključku dolgotrajne in obsežne preiskave prišli do utemeljenega suma, da so družbi povzročili 162 milijonov evrov škode, proračun pa olajšali za šest milijonov evrov.
Kot smo napovedali, je NPU podal kazenske ovadbe zoper sedem oseb. Komu očitajo kazniva dejanja zlorabe položaje in davčne zatajitve, začasni vodja Robert Črepinko včeraj ni razkril, neuradno pa gre tudi za nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in njegovo ožjo ekipo. Tako se Kordežu, ki še vedno zavrača vsakršno krivdo, na sodišču ne bo treba zagovarjati le zaradi preprodaje trgovskega centra Primskovo, s katero je bil Merkur oškodovan za več kot deset milijonov evrov, ampak tudi zaradi spornega načina financiranja prevzema.
Obvod za financiranje menedžerskega prevzema
Gre za 180 milijonov evrov nezavarovanih posojil, ki jih je Merkur pod vodstvom Kordeža odobril družbi HTC Dva, ta pa jih je posodila naprej Merfinu pod vodstvom Marte Bertoncelj, prek katerega so nato menedžerji Merkurja poskušali izpeljati prevzem. Kot smo že pred dvema letoma razkrili v Dnevniku, je Merkur prek verižnih nepremičninskih in posojilnih poslov na HTC Dva konec leta 2009 prenesel tudi deset trgovskih centrov.
Čeprav je bila pogodba o prodaji in povratnem najemu s Hypo Leasingom pozneje razdrta in so bili trgovski centri vrnjeni pod okrilje Merkurja, pa je rezultat propadlega menedžerskega prevzema znan: družba HTC Dva, ki je služila kot vzvod za njegovo financiranje, ni imela niti dovolj sredstev za založitev stroškov ob vložitvi zahteve za stečaj, Merkur pa bo od nje zaman terjal več kot 160 milijonov evrov.
Pri transakciji sta imeli pomembno vlogo tudi družbi Hypo Leasing in Factor Leasing, ki jo je takrat vodil Boris Miklavčič. Kot smo razkrili v Dnevniku, je namreč Hypo Leasing tedaj prazen HTC Dva najprej prodal Merkurju, ki je družbo preprodal Merfinu. Ta je že po 25 minutah HTC Dva za 8,5 milijona evrov dobička prodal Factor Leasingu, ki je kupnino poravnal kar s posojilom Merkurja.
"Osumljenci so z zlorabo svojih položajev zagotovili kreditiranje družbe s strani druge družbe ter s fiktivnimi posli to prikrili," so potrdili na NPU. Obstaja utemeljen sum, da so Kordeževi preslepili davčni organ, s tem ko so nezakonito izkazovali premajhno obveznost iz naslova DDV (1,8 milijona evrov) in se obenem izognili plačilu davka na dobiček (4,2 milijona evrov).
Z ovadbami zaključena tudi preiskava poslov sklada NEK
Epilog, vsaj na strani policije, pa je doživela tudi preiskava (dela) spornih poslov 150 milijonov evrov vrednega sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Gre za nakupe obveznic družb Delo Prodaja in DZS, zaradi katerih je bil sklad NEK po ugotovitvah NPU oškodovan za skupno skoraj devet milijonov evrov. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja so ovadili tudi dve osebi, neuradno nekdanjo vršilko dolžnosti direktorice sklada Ksenjo Žnideršič Planinc in prvega finančnika DZS Roberta Krajnika.
Kot smo poročali, je Žnideršič-Planinčeva za nakup obveznic Dela Prodaje, ki so bile večinoma namenjene konsolidaciji lastništva Term Čatež, konec leta 2010 namenila tri milijone evrov. Ob tem jih je sklad NEK preplačal za okoli tretjino. Za nakup obveznic DZS je medtem namenila šest milijonov evrov, pri čemer obveznice sploh ne kotirajo na borzi. Na NPU sumijo, da je bilo to storjeno v nasprotju z naložbeno politiko sklada, po njihovem izračunu pa naj bi prišlo do devetmilijonskega oškodovanja sklada NEK. Vendar ne moremo mimo dejstva, da to predstavlja celotni znesek, ki ga je sklad porabil za nakupe obveznic, pa čeprav ima danes v lasti "le" še za 5,7 milijona evrov obveznic DZS. Obveznice Dela Prodaje je namreč sklad NEK v vmesnem obdobju že uspel prodati, pri tem pa po dostopnih podatkih ni ustvaril izgube.
"Bo interes za preiskavo poslov z Južno enako močan?"
"Naložbe niso bile v nasprotju ne z naložbeno politiko ne s finančnim načrtom. Pri pripravi teh dokumentov sem prej sama sodelovala deset let in šlo je zgolj za poslovne odločitve, pretehtane in normalno obrazložene," je vse očitke zavrnila Žnideršič-Planinčeva. Pojasnila je, da je imel sklad štiri zaposlene, z naložbeno politiko pa se poleg direktorja in nje, ki je bila pred imenovanjem za vršilko dolžnosti direktorice sklada njegova svetovalka, ni ukvarjal nihče drug. "Sklad je naročil vrsto dragih revizij, s katerimi je dokazoval mojo krivdo. Sama jih ne morem naročiti," je bila kritična. Po njenih besedah je policija odnesla tudi vso dokumentacijo iz obdobja pred njenim vodenjem sklada, se pa sprašuje, "ali bo interes za preiskovanje tistega obdobja enako močan".
Na policiji so nam včeraj potrdili, da kriminalistična preiskava poslov sklada NEK v obdobju, ko ga je vodil še Janko Strašek, še vedno poteka. Spomnimo, da je imel sklad v letu 2008 rekordno negativno tržno donosnost v višini 11,83 odstotka, med bolj spornimi odločitvami pa je bilo trgovanje z delnicami elektropodjetij, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče. V času ministrovanja Andreja Vizjaka je sklad posloval tudi s skupino Perspektiva Darija Južne, ki je bil Vizjakov znanec.
