Kako krmariti naložbeni čoln po dveh koronskih letih?

Članek slika

Po dveh letih s korono obsedenega stanja se počasi, zelo počasi menda vračamo v normalnost. Besedo menda uporabljamo zato, ker v resnici ne vemo, kaj se bo zgodilo čez teden, mesec ali dva. Dve leti sta pokazali, da smo ljudje na eni strani sebična, občutljiva bitja s sindromom Esmeralde, na drugi strani pa smo lahko kooperativni, razumski, empatični, prijazni in podpirajoči. Znamo biti vse in znamo biti nič. Vsekakor pa smo se v dveh letih bistveno bolj razdelili tako na lokalnem, kot tudi na državnem, ideološkem in globalnem nivoju. Ljudje pač. Nekateri bodo to razdvojenost vsekakor izkoristili v svoj namen, ampak te mahinacije že presegajo namen tega zapisa.

V investicijskem svetu smo na začetku korone, tj. v marcu 2020, doživeli najhitrejšo korekcijo v zgodovini, saj smo v treh tednih videli približno 35-odstotni padec večjih indeksov in posledično vzajemnih skladov. Odziv centralnih bank je bil sinhron in buren, saj so trg dobesedno zalile z denarjem. Vse centralne banke so svoje države utopile v novo natiskanem denarju, kar se je precej hitro izkazalo za pravilno odločitev. Čeprav je bilo v določenem obdobju gospodarstvo v zamrznjenem stanju, so zaposlitve ostale. Ljudje so občutili, da jim nekdo krije hrbet in svet ni šel v smeri kaosa, brezupa in anarhije. Vsaj ne v večini primerov. 

 

Večji del teh likvidnih sredstev je hitro našel pot tudi na borzne trge, zato smo po padcu doživeli tudi eno najhitrejših okrevanj, ki v tem trenutku še ni končano. Gospodarsko gledano smo bili v letu 2021 nad vsemi številkami tako iz leta 2020 (razumljivo) kot tudi iz leta 2019, 2018 in nazaj. Okrevanje je torej uspelo. Nezaposlenost je rekordno nizka, gospodarstvo se je prilagodilo in borze še vedno divjajo. Zanimiv podatek je tudi ta, da je bilo v letu 2021 v ZDA vloženih 5,4 milijona zahtevkov za odprtje novega posla. Za primerjavo, v letu 2020 je bila ta številka 4,4 milijona. Očitno se je ogromno ljudi odločilo, da je čas, da gredo na svoje. Če poznate kakšne podjetnike, jih vprašajte, ali lahko dobijo nov kader. 

 

Da so vmes dodatno eksplodirale cene nepremičnin, avtov, delnic, kriptovalut in vsega drugega, je pač naravna posledica prevelike količine denarja v obtoku. Pojavila se je tudi inflacija, ki je prav tako naravna posledica dejanj centralnih bank. Inflacija je pojav, ki sicer v osnovi temelji na ponudbi in povpraševanju, ampak na njo mnogo bolj vpliva psihološka percepcija inflacije v glavah posameznika. Ko jo zazna, jo posameznik s svojimi nadaljnjimi delovanji še spodbudi in zato je inflacijo težko na hitro ustaviti. 

 

V okolju, v katerem se nahajamo sedaj, se vlagatelji vsakodnevno sprašujemo, kaj storiti z našimi naložbami. Pogosto to ponavljamo, ampak dobre nasvete je treba ponavljati do onemoglosti. Ne vemo, kaj prinaša prihodnost, zato je investicije potrebno razpršiti na čim več koncev. Med čim več različnih sektorjev in ekip. Na različne vrste naložb. Vse, kar ima neko notranjo ali pa dodano vrednost, je smiselno vključiti v svoj portfelj. Manjši del naj predstavljajo tudi špekulacije. Pametno pa je, da naložbe dodajate periodično, saj vam tako ne bo potrebno razmišljati o pravem trenutku za vstop na borzne ali zasebne trge.  

 

Vsa ta generična pravila delujejo, ampak investitorji pogosto ne vedo, kaj narediti. Še najbolj pogosto zato, ker ne vedo, kaj želijo doseči, kakšna so njihova pričakovanja in česa jih je strah. Investiranje je tvegano početje, zato vam že vnaprej upamo napovedati, da se nobena naložba ne konča tako, kot ste si v glavi zamislili, da bi se morala. 

 

Vseeno pa bi idealna stranka portfelj sestavila na treh stebrih naložb in z dvema načinoma investiranja. Ti stebri so: likviden razpršen globalni portfelj delnic in vzajemnih skladov, nepremičnine in plemenite kovine ter alternativne naložbe, ki naj predstavljajo manjši del portfelja. Nekatere naložbe se da kupiti samo enkratno, delnice in vzajemne sklade pa je smiselno dodajati periodično. Podrobnosti portfelja so potem odvisne od vsakega posameznika. Navedeno velja za nekoga, ki si želi investirati srednjeročno in nima namena diplomirati ali doktorirati iz investicij. Torej za navadnega smrtnika, ki ima službo, družino in redne mesečne prihodke. Za vse ostale pa bo potrebno poiskati bolj specifične rešitve. 

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja