V prvi polovici meseca je na filipinskih predsedniških volitvah s skoraj 39 odstotki glasov prepričljivo zmagal Rodrigo Duterte, za katerega se je zaradi populističnih nastopov ter številnih kontroverznih izjav v predvolilni tekmi uveljavil vzdevek filipinski Donald Trump.
Duterte izkušenj v državni politiki (še) nima, kljub temu pa na političnem parketu ni popolni novinec. Dvaindvajset let je namreč županoval četrtemu največjemu filipinskemu mestu Davao, v času svojega županovanja pa je v Davao pritegnil številne tuje investicije ter znižal raven kriminala v mestu.
Duterte bo svoj mandat začel konec junija, ko bo predsedniško štafetno palico prevzel od trenutnega predsednika Benigna Aquina.
Aquino se za čas svojega iztekajočega šestletnega mandata lahko pohvali z najvišjo gospodarsko rastjo v zadnjih štiridesetih letih ter politično stabilnostjo.
Zato ni preveč presenetljivo, da so Filipini, ki so še pred kratkim veljali za “azijskega bolnika”, v času Aquinove vladavine za investitorje postali ena bolj priljubljenih azijskih destinacij.
Je mogoče nadaljevanje tega trenda pričakovati tudi pod taktirko njegovega naslednika Duterteja? Ta je v svoji predvolilni kampanji obljubljal prekinitev političnega statusa quo. Njegov politični program je temeljil na (šerifovskih) ukrepih za znižanje korupcije ter kriminala v državi ter odločnejšo držo v zunanjepolitičnih odnosih s sosednjimi državami, vendar pa po drugi strani ni imel začrtanih konkretnih gospodarskih smernic.
Vse to je v predvolilnem času na finančnih trge vneslo nekaj negotovosti. V mesecu pred volitvami se je Dutertejeva priljubljenost med volivci povečevala, po drugi strani pa sta tako lokalni borzni indeks kot lokalna valuta peso vztrajno drsela navzdol.
Zdi pa se, da se je ta negotovost že takoj po objavi volilnih izidov razblinila, saj je lokalna borza v štirih povolilnih dneh evforično poskočila za skoraj 5 odstotkov. Morda je temu botrovalo dejstvo, da je Duterte pobral levji delež glasov. Na konkretnejše smernice njegovega prihajajočega mandata bo sicer treba počakati še vsaj nekaj tednov.
Menim pa, da večjih presenečenj, ki bi negativno vplivala na prihodnji razvoj Filipinov ter tamkajšnji borzni trg, tudi pod Dutertejevo vladavino ni mogoče pričakovati. Prej obratno - drznil bi si reči, da bodo investitorji na Filipinih v prihodnjih nekaj mesecih v primerjavi z drugimi azijskimi trgi lepo nagrajeni.
Raven inflacije je za državo v razvoju na zavidljivo nizki ravni, gospodarska rast pa med najvišjimi v Aziji in to se v prihajajočih mesecih najbrž ne bo bistveno spremenilo. Poleg tega je filipinska centralna banka večkrat poudarila, da ni potrebe po spremembi monetarne politike, kar bi investitorjem moralo vliti nekaj dodatnega zaupanja.
