S temi besedami je 2009 konec 26 let trajajoče državljanske vojne na Šrilanki ter mlačnih donosih na lokalni borzi v pričakovanju bolj donosnih časov v tej otoški državi izrazil investicijski guru Jim Rogers.
Lokalni borzni trg je zatem zajela investicijska mrzlica - še v istem letu se je ta dvignil za 125%, trend pa se je nadaljeval tudi leto zatem, ko je zrastel še za dodatnih 96%. Borza v Colombu je bila v tem obdobju najbolj donosna med svetovnimi borzami, po naglem vzponu pa je izgubila sapo in v naslednjih dveh letih izgubila 40% svoje vrednosti.
Graf: Donos šrilanškega borznega indeksa v primerjavi z indeksom MSCI Frontier Markets, ki zajema trge v razvoju (klikni na graf za povečavo).
Začetki borznega trgovanja na Šrilanki sicer segajo že v konec 19. stoletja, ko se je v Colombu trgovalo z delnicami plantaž svetovno znanega cejlonskega čaja. Borza v sedanji obliki je bila ustanovljena slabih 100 let kasneje, leta 1985. Eden od sogovornikov na Šrilanki, sicer stari maček investiranja na trgih v razvojih, mi je v smehu zaupal da je bila lokalna borza v zgodnjih devetdesetih letih med najmodernejšimi na svetu, saj je elektronski sistem trgovanja uvedla prej kot marsikatera evropska borza.
Danes se na borzi trguje z delnicami 293 lokalnih podjetij, vendar je dokaj visokemu številu navkljub lokalna borza, tako v svetovnem merilu kot tudi v primerjavi z ostalimi trgi v razvoju, razmeroma majhna saj njena tržna kapitalizacija znaša le 13,4 milijarde EUR.
Tabela: Trgi v razvoju so praviloma nizko korelirani z ostalimi trgi. To velja tudi v primeru Šrilanke (korelacija lokalnega borznega indeksa All Share Price Index z nekaterimi svetovnimi borznimi indeksi - FTSE100, London; CNX Nifty, Indija, Straits Time Index, Singapur)
V času mojega obiska borze je bila ta dokaj prazna in tiha. Morda razlog za to tiči tudi v mirnejšem dogajanju na borznem parketu Colomba v zadnjem času. Že tradicionalno nižja likvidnost na trgih v razvojih je na lokalnem trgu še dodatno usahnila v preteklem letu, ko so se tuji investitorji množično umaknili zaradi pesimizma nad razvijajočimi se trgi, ki je sledil novici ameriške centralne banke o zniževanju odkupa obveznic.
Slika: Pogled na “parket” borze v Colombu
Med najzanimivejšimi podjetji na lokalni borzi velja izpostaviti tri, ki smo jih v našem skladu vzeli pod drobnogled.
Prvi je lokalni proizvajalec tekstilnih izdelkov. Šrilanka je bila dolgo eden od globalnih proizvodnih velesil tekstilnih izdekov nižjega cenovnega razreda. V zadnjem času je ta primat prevzel Bangladeš, kar je povzročilo precej glavobola manjšim lokalnim proizvajalcem, medtem ko omenjeno podjetje zaradi svoje naravnanosti na izdelke višjega cenovnega razreda beleži dobre poslovne rezultate.
Drugi je proizvajalec gradbenega materiala, ki ima zaradi svoje strateške lokacije edinstven dostop do trga na severozahodnem delu države, sicer epicentera velikih gradbenih del v sklopu povojne obnove.
Tretja pa je lokalna banka, ki svojo posojilno aktivnost aktivno širi na podjetja v gradbeništvu, turizmu ter energetiki – gonilnih panogah domače gospodarske rasti. Korenine Šrilanškega bančnega sektorja sicer segajo v sredino 19. stoletja, ko je bila država še angleška kolonija.
Z eno besedo bi lahko svoje vtise o Šrilanki strnil z optimizmom. Če je bil optimizem vlagateljev ob koncu vojne leta 2009 evforičen, se zdi zdajšnji optimizem treznejši. Obrestne mere so se od leta 2009 do danes več kot prepolovile in pričakovati je, da se bo to odsevalo tudi na boljših poslovnih rezultatih lokalnih podjetij ter živahnejšem dogajanju na borzi v Colombu ter solidnejših donosih.
