V januarju so delniški indeksi po svetu večinoma zabeležili donose. Med pomembnejšimi delniškimi indeksi velja omeniti 9,5-odstotno rast nemškega borznega indeksa DAX in 2,5-odstotno rast ameriškega borznega indeksa S&P 500.
Slednji je tako že dosegel ravni pred padcem v avgustu lani. Posebno visoko rast so januarja beležili tečaji delnic na razvijajočih se trgih. Tako je borzni indeks kitajskih delnic, ki kotirajo na borzi v Hongkongu HSCEI pridobil 11 odstotkov vrednosti, brazilski Bovespa 17 odstotkov, medtem ko je indijski borzni indeks SENSEX 30 zrasel celo za 18 odstotkov. Med presenečenji v prejšnjem mesecu gre omeniti rast madžarskega in grškega borznega indeksa - oba sta zrasla za 17 odstotkov (vsi donosi so merjeni v evrih).
Prav glede Grčije je v zadnjem času vedno več ugibanj, da bi lahko že v kratkem razglasila bankrot. Državi 20. marca zapadejo v plačilo glavnica in obresti na obveznice v višini 14,5 milijard evrov. Če državi ne bo uspelo pridobiti pomoči od drugje, tega zneska zelo verjetno ne bo mogla poravnati.
Vpliv na finančne trge ima tudi Evropska centralna banka (ECB). Ta je 21. decembra lani bankam posodila za 489 milijard evrov triletnih kreditov. Dražba triletnih kreditov 21. decembra ne bo edina, saj je druga že najavljena za 29. februar. Udeleženci na finančnih trgih so že dalj časa pričakovali od ECB, da v finančni sistem vbrizga dodatno, predvsem dolgoročno likvidnost, saj imajo banke v zadnjih letih težave pri pridobivanju dolgoročnih virov financiranja. S to potezo je ECB pripomogla, da so banke začele kupovati obveznice držav v evrskem območju, tudi tistih, ki se smatrajo za bolj problematične. Banke so tako kupovale med drugim tudi španske in italijanske obveznice in s tem zniževale njihovo donosnost. Nižja donosnost obveznic problematičnih držav evrskega območja in pripravljenost ECB, da povečuje dolgoročno likvidnost bank, sta dali pozitiven znak tudi kupcem delnic in tečaji so začeli rasti. Pozitiven vpliv je bilo čutiti ne samo na evropskih, ampak tudi na drugih delniških trgih, predvsem tistih v državah v razvoju. Nekatere delnice so v enem mesecu pridobile toliko, kot bi pričakovali, da bodo pridobile v celem letu, pri čemer je bil najverjetnejši glavni dejavnik rasti predvsem dodatna likvidnost, ki jo je v sistem dodala ECB. Treba je omeniti, da so delniški trgi zrasli kljub dejstvu, da dolžniška kriza v evrskem območju še vedno ni rešena, in so pretresi v bližnji prihodnosti še vedno možni. Previdnost na finančnih trgih tako ni odveč.
